TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravni red ne določa pojma „nominirani“ oziroma „neimenovani“ podizvajalec. Vendar pa se je ta izraz uveljavil v teoriji in praksi ter označuje podizvajalca, ki je naveden v pogodbi, sklenjeni med naročnikom in glavnim izvajalcem, ali v kakem od dodatkov k pogodbi.

Več pravic, kot to določa 631. člen OZ, podjemniku ne dajeta ne takrat veljavni Zakon o javnem naročanju ne Uredba. Gre za pravico direktnega zahtevka podizvajalca naročniku, na katero morebitna insolventnost glavnega izvajalca ne vpliva. Res 46. člen ZFPPIPP ureja načelo enakega obravnavanja upnikov. Vendar pa ne določa, da je treba v postopku zaradi insolventnosti enako obravnavati vse upnike insolventnega dolžnika, temveč določa, da je treba enako obravnavati vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju. Podizvajalec, ki ima pravico uveljaviti plačilo v skladu s 631. členom OZ, ni v enakem položaju kot upniki insolventnega dolžnika, ki te pravice nimajo. V skladu s 46. členom ZFPPIPP je tako treba enako obravnavati le upnike, ki to pravico imajo.

Če naročnik ničesar več ne dolguje glavnemu izvajalcu, podizvajalec od njega ne more zahtevati plačila na podlagi tega zakonskega določila. Prav tako ni pomembno, ali je podizvajalec to terjatev prijavil v postopku zaradi insolventnosti. Dokler terjatev ni plačana, sme namreč podizvajalec zahtevati plačilo tako od glavnega izvajalca kot od naročnika, glede naročnika pa je še nadalje določeno, da sme kaj takega zahtevati le, če naročnik glavnemu izvajalcu še kaj dolguje.

Pogodbe ustvarjajo učinke za pogodbene stranke, podizvajalec pa ni stranka pogodbe med glavnim izvajalcem in naročnikom. Kljub temu mu zakon dovoljuje, da se obrne neposredno na naročnika, ki ni njegova pogodbena stranka. Gre za izjemo od pravila, ki jo je treba razlagati restriktivno, nikakor pa takrat noben predpis ni določal, da bi moral naročnik vedno plačati podizvajalcu, čeprav ne bi obstajala nobena njegova obveznost do glavnega izvajalca.