TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep o izvršbi z dne 19. 3. 2013 v izpodbijanem delu točke I.6. izreka, kolikor se nanaša na dovolitev izvršbe vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila, in v izpodbijanih prvi in drugi alineji II. točke izreka, potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Pritožba upnika se zavrne in se sklep z dne 1. 7. 2013 v izpodbijanem delu, v katerem se nanaša na delno ugoditev ugovoru (prvi odstavek I. točke izreka), potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, dolžnik pa svoje stroške odgovora na pritožbo.

III. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep z dne 1. 7. 2013 v izpodbijanem zavrnilnem delu (drugi odstavek I. točke in II. točka izreka) potrdi.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnik pa svoje stroške odgovora na pritožbo.

Pravnomočni sklep o prenosu v izterjavo ni izvršilni naslov za izterjavo terjatve v obravnavani zadevi in z njim ni mogoče prenesti na upnika glede teka zakonskih zamudnih obresti več, kot je opredeljeno v izvršilnem naslovu, v katerem je o terjatvi odločeno. Glede razlage izvršilnih naslovov, v katerih je v izreku zapisano, da tečejo zakonske zamudne obresti „do plačila“ je v sodni praksi zavzeto stališče, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa, da to pomeni „do prenehanja obveznosti“.

Dolžnik ne more uveljavljati v pobot terjatve, če je njegova terjatev zapadla šele po tem, ko je nekdo tretji z rubežem segel na upnikovo terjatev proti njemu.