896. Pravilnik o sodnih cenilcih
Na podlagi 91. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 ) izdaja ministrica za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih cenilcih
Sodni cenilci opravljajo cenitve neodvisno ter samostojno v skladu s svojim strokovnim znanjem ter na podlagi zakonov in drugih predpisov, ki urejajo posamezne vrste cenitev.
Cenitev, ki jo opravi sodni cenilec, je izvedensko mnenje o gospodarski lastnosti stvari ali pravice ter mnenje o vrednosti stvari ali pravice oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode.
Preizkus strokovnosti se opravlja ustno pred komisijo iz drugega odstavka 87. člena zakona o sodiščih, ki jo sestavljajo predsednik, najmanj dva člana in zapisnikar. Komisijo vsakokrat imenuje minister za pravosodje.
Komisija ima sedež pri ministrstvu za pravosodje, kjer se tudi opravlja preizkus strokovnosti.
Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Stroške preizkusa strokovnosti plača kandidat v višini, ki jo določa minister za pravosodje. Preden pristopi k preizkusu strokovnosti, mora kandidat predložiti dokazilo o plačanih stroških preizkusa strokovnosti.
O preizkusu strokovnosti se za vsakega kandidata piše zapisnik, ki vsebuje: priimek in ime, stalno prebivališče kandidata, sestavo komisije, področje za katerega kandidat opravlja preizkus strokovnosti, datum preizkusa, potek preizkusa ter uspeh preizkusa. Komisija oceni uspeh preizkusa z oceno “JE OPRAVIL-A“ ali “NI OPRAVIL-A“.
O uspešno opravljenem preizkusu izda komisija kandidatu potrdilo.
Kandidat, ki preizkusa strokovnosti ni opravil, ga lahko ponovno opravlja v roku, ki ga določi komisija, ki pa ne sme biti daljši kot šest mesecev.
Sodni cenilec je praviloma lahko imenovan le za eno področje cenilskega dela. Za dve ali več področij cenilskega dela je lahko imenovan le, če za vsako področje izpolnjuje pogoje iz 87. člena zakona o sodiščih.
Vrste cenilskega dela po prejšnjem odstavku so:
-
kmetijska zemljišča in kmetije,
-
gradbeni objekti in stavbna zemljišča.
Ostale vrste cenilskega dela, ki niso nepremičnine (stvari ali pravice) se razvrstijo tako, da posamezno področje zajema tiste vrste stvari ali pravic, katere obvladuje določena stroka.