TFL Vsebine / TFLGlasnik

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Ponosna sem na to, da od sodelavcev in drugih ljudi v preteklosti ali sedanjosti, s katerimi sem delala, dobivam odzive oziroma potrditve, da je moje delo strokovno. In da je tudi z vidika medčloveških odnosov korektno in pozitivno, to se mi zdi pomembno. Ključna vodila za delo v življenju so strokovnost, poštenje in sodelovanje ter seveda dobri medčloveški odnosi tudi v poslovnem oziroma službenem okolju. Taki, ki so spodbujevalni, tako da se lahko sodelavke in sodelavci izrazijo in so vabljeni k temu, da prispevajo predloge, ne samo izvršujejo delovne vsebine, ki se pojavljajo.

TFL Glasnik:
Kateri vidiki bančništva so se v teh letih najbolj spremenili? Morda tudi to, kakšen izziv vas čaka v prihodnje, v katero smer gre bančništvo?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
V zadnjih dvajsetih letih, še zlasti pa v zadnjem dobrem desetletju, se je zgodilo kar nekaj zunanjih in notranjih sprememb okoliščin, ki so z vidika vpliva na bančništvo res velike. Zlasti je ključna ta, da se je izjemno povečal obseg in tudi hitrost spreminjanja regulatornega okolja, ki je večplastno. Oziroma so večplastne posledice. Po eni strani večja stopnja reguliranosti ponuja večjo varnost, tako sistemsko z vidika finančne stabilnosti kakor tudi v odnosu do potrošnika, ker v to spreminjajočo se regulativo sodi tudi področje varstva potrošnikov, osebnih podatkov in tako naprej. Hkrati po drugi strani že lahko omejuje možnosti poslovanja bank, predvsem ker že povzroča kar nesorazmerno visok strošek zagotavljanja skladnosti s pravnim redom oziroma tudi z regulativo. Zaradi količine in hitrosti spreminjanja predpisov, ki vplivajo na bančno poslovanje, se povečuje tudi izpostavljenost tveganju zagotavljanja preglednosti in skladnost poslovanja.

Če postrežem s podatkom iz evropske raziskave, v kateri slovenske banke sicer niso sodelovale neposredno, ampak vendarle velja to tudi za naš bančni sistem in morda še bolj za manjše bančne sisteme na splošno. Kar 70 odstotkov dobičkov v evropskem bančnem sektorju, ki je bolj reguliran kot recimo bančni sistem Združenih držav Amerike, je dandanes namenjenih zagotavljanju regulatorne skladnosti. To je eden od elementov, ki so res izziv. Drugi je nepredvidljivost pravnega okolja, s katero se soočamo tudi v Sloveniji. Nepredvidljivost in nestabilnost pravnega okolja sta izziv z vidika stroška, hkrati pa tudi zato, ker lahko začnejo te okoliščine postopoma že tudi omejevati izbor ali možnost izbire potrošnikov pri produktih, ki jih ponuja bančni sektor.

Poleg te vedno večje pravne zahtevnosti in negotovosti na bančno poslovanje zadnje desetletje vplivajo in bodo tudi v prihodnje zelo pomembno vplivali še drugi trendi, predvsem razvoj tehnologije, digitalizacija, umetna inteligenca in okoljske spremembe. Ti bodo vplivali na način poslovanja bank in tudi na način poslovanja celega gospodarstva in držav ter na pogoje financiranja. Razvoj tehnologije recimo poleg dobrobiti, ki smo jih vsi deležni, prinaša tudi izpostavljenost kibernetskemu tveganju, ki smo mu izpostavljeni tako poslovni subjekti kot fizične osebe oziroma potrošniki.

TFL Glasnik:
Umetna inteligenca lahko pomaga zaposlenim v bankah in posredno tudi potrošnikom. Kibernetska varnost pa je za banke res velik izziv. Tukaj gre za denar, za kar smo ljudje najbolj občutljivi. Kako je slovensko bančništvo pripravljeno na ta izziv?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Iz podatkov, ki jih objavlja Eurostat, Slovenija primerjalno pri uvajanju tehnologije vključno z uvajanjem umetne inteligence v poslovne procese kar prednjači oziroma je med državami, ki so najhitrejše in najbolj učinkovite v smislu, da izkoriščajo prednosti, ki jih umetna inteligenca lahko prinese v poslovni svet. Smo kar v vrhu Evropske unije. Pred nami je samo nekaj držav, recimo Danska, Poljska, Luksemburg, Nizozemska, tudi Nemčija je za nami, kar kaže na to, da je slovensko gospodarstvo s tega vidika propulzivno, kar je izjemno dobro, ker to pripomore tudi k naši konkurenčnosti. Upoštevaje demografske trende bo treba investiranju v tehnološki razvoj posvetiti še dodatno pozornost. Ob tem podatki Eurostata tudi kažejo, da je na splošno finančni sektor tisti, ki prednjači v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji. V bančnem sektorju se umetna inteligenca v največji meri uporablja predvsem na področju plačilnega prometa in pri izvajanju zalednih transakcij, absolutno pa tudi pri zagotavljanju varnosti in varovanju kibernetske varnosti in varovanju osebnih podatkov.

TFL Glasnik:
Na kakšen način pa ste vključili umetno inteligenco v plačilni promet?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Izpostavila bi, da je po drugi strani primerjalno morda manj uporabe pri postopkih odobravanja bančnih produktov. Na tem področju smo nekoliko za nekaterimi drugimi državami, na primer za Nemčijo, Francijo, Italijo in severnimi evropskimi državami. To pa zato, ker imamo na področju varovanja osebnih podatkov in avtomatizirane uporabe obstoječih podatkov v bančnih podatkovnih bazah več regulatornih omejitev kot nekatere druge države. Imamo bolj rigorozne predpise, a vendar zdaj kar nekaj upanja polagamo v to, da je država sprejela kar ambiciozno strategijo digitalnega razvoja, za katero upamo, da se bo delno lahko prelila tudi v predpise, ki urejajo poslovanje pravnih oseb zasebnega sektorja, vključno z bančnim. Zakaj? Ne samo zaradi poslovnih priložnosti, ampak tudi zato, ker v resnici uporaba digitalizacije oziroma umetne inteligence ponuja predvsem bistveno večjo stopnjo varnosti pri upravljanju podatkov kot pa ročno delo v živo oziroma človek.

Vse raziskave namreč kažejo, da se kibernetski napadi zgodijo predvsem na račun bodisi človeške napake bodisi neozaveščenosti in nizke stopnje digitalnega znanja, ki ga imamo v Evropi. Slovenci se tukaj relativno šibko uvrščamo; po eni strani smo propulzivni pri uvajanju v procese, po drugi strani smo ljudje z vidika digitalne pismenosti nekako pod evropskim povprečjem. Govorimo o ljudeh tako na delovnem mestu kakor tudi v zasebni sferi. Uporabljamo izjemno veliko tehnologije, vendar se hkrati ne zavedamo dovolj pasti, ki jih ta tehnologija lahko prinaša v primeru napadov.

Če se vrnem na bančni sektor, ta je v Sloveniji zelo učinkovit. Banke imajo vpeljane zelo učinkovite tehnologije in sisteme, ki preprečujejo, da bi zunanji napadalec lahko prišel do podatkov v banki. Ne morejo pa ti sistemi preprečiti tega, da mi sami posredujemo podatke, ki jih potem zunanji napadalec oziroma goljuf lahko uporabi pri dostopanju do naših finančnih podatkov in sredstev. Zato sta ozaveščanje in digitalno opismenjevanje ključna procesa. Vsi jima moramo nameniti veliko pozornosti, in to vse generacije. Mladi so zelo hitri in imajo občutek, da obvladujejo tehnologijo in aplikacije, pa jih v resnici ne, saj ne poznajo njihovega ozadja, starejši pa smo pri uporabi tehnologije nekako bolj nerodni in morda zato bolj izpostavljeni tveganjem. Tako ali drugače smo izpostavljene kibernetskim tveganjem vse generacije.

TFL Glasnik:
Pri tem vprašanju umetna inteligenca verjetno ne bo prav v veliko pomoč? Tu gre za ozaveščanje, zlasti za prevencijo.

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Absolutno. Je pa eden takih primerov, kjer je v bančništvu uporabljena umetna inteligenca v povezavi z zagotavljanjem varnosti, povezane s človekovim ravnanjem, tudi sporočilo, ki ga dobimo pri dvojni avtentifikaciji, ko nas ponovno vpraša za potrditev, ali smo res mi iniciirali določeno transakcijo. To je že en tak primer uporabe umetne inteligence, ki se s programiranjem prek izvajanja transakcij na naših mobilnih telefonih, računalnikih in tako naprej uporabi kot avtomatični program za dvostopenjsko zagotavljanje varnosti.

TFL Glasnik:
Pojavljajo se digitalne banke oziroma novejše tovrstne institucije, ki na neki način postajajo ali pa so vaša konkurenca – Revolut, N26 in podobni. Zanima me, kako ste se spopadli s tem. Kakšno je mnenje klasičnih bank, kako gledate na to, ali boste naredili kaj drugače tudi vi?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Ob razvoju tehnologije se je pojavil segment visokotehnoloških podjetij, ki ponujajo tudi določene finančne storitve, tako imenovani fintech. Če se spomnite, je bilo pred nekaj leti kar nekaj objav tudi bogatih milijarderjev s področja tehnologije, kot je Bill Gates, ki je, če se ne motim, izjavil, da bank ne bomo več potrebovali. Pa se je seveda izkazalo, da ni tako. To je bil pomemben poriv k razvoju in uporabi tehnologije tudi v tako imenovanem tradicionalnem bančništvu, ki je seveda do neke mere pospešil že obstoječi trend uporabe tehnologije, in to v korist uporabnikov. Tako nam zdaj tudi klasične banke ponujajo storitve 24/7, vključno z izvajanjem transakcij, in to oddaljeno, tako rekoč lahko s kavča spremljamo transakcije in stanje na svojih računih ali investicijskih računih in tako naprej.

Po drugi strani se je izkazalo, da ti poslovni modeli fintech, katerih konkurenčnost je na začetku temeljila na kvazibrezplačnih storitvah, v resnici niso brezplačni, saj so temeljili na pridobivanju finančnih sredstev na osnovi upravljanja naših podatkov za različne namene. S časom je zakonodaja zelo omejila takšne poslovne modele in do neke mere iztisnila tovrstno ravnanje iz trga.

Tovrstni ponudniki so lahko ponujali zelo omejen nabor storitev, ker če želijo opravljati celotno paleto finančnih storitev, morajo izpolniti vse regulatorne zahteve, ki veljajo za banke. Omenili ste banko N26, ki je bila na začetku tako imenovani tretji ponudnik, torej nereguliran in posledično z omejenim naborom storitev za stranke. Takoj ko je recimo začela ponujati kredite, je postala običajna banka z vidika vseh regulatornih zahtev, ki jih mora izpolnjevati zlasti na področju upravljanja tveganj, in to je seveda tudi podražilo njeno delo. Zato se tovrstni ponudniki postopoma približajo tradicionalnim ponudnikom, hkrati pa so tradicionalni ponudniki prisiljeni k hitrejšemu tehnološkemu razvoju. Čas je pokazal, da se večinoma taki fintechi postopoma prelevijo v bolj tradicionalne ponudnike finančnih storitev ali pa se nekako združijo s svojo razvojno komponento v ta bolj tradicionalni bančni segment. Gre za konkurenco ter hkrati sobivanje in razvoj, pravzaprav za zelo pozitiven proces razvoja.

TFL Glasnik:
V zadnjih letih smo v Sloveniji priča združevanju bank, formirata se dve večji banki, nekaj manjših je ostalo. Kako gledate na ta proces z vidika konkurenčnosti? Koliko je to dobro z vidika potrošnikov?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Da, res je. V zadnjih 10 do 15 letih se je število bank v bančnem sektorju v Sloveniji praktično zmanjšalo za polovico, tudi število zaposlenih se je znižalo za približno 30 do 40 odstotkov. Do tega procesa prihaja zaradi več elementov in okoliščin, ki potiskajo bančni sektor v Sloveniji in tudi v Evropi v konsolidacijo. Eden od teh je že omenjeni strošek regulative v Sloveniji, dodatno tudi strošek regulative, ki je posledica nacionalnih diskrecij, ker smo na določenih področjih bolj rigorozni kot konkurenca v drugih državah. Čeprav evropska enotna regulativa prinaša zelo veliko dobrobiti z vidika enotnih pogojev poslovanja in s tem konkurenčnosti v bančnemu sektorju, je tukaj nekaj področij nacionalnih diskrecij in področje makrobonitetnih ukrepov, ki še dodatno povečujejo strošek kapitala in s tem seveda stroške poslovanja, kar dodatno spodbuja konsolidacijo.

Po drugi strani je v Sloveniji tudi zaradi globalnih razmer, prevedenih v negotova gospodarska gibanja, relativno nizko kreditno povpraševanje, predvsem pravnih oseb, ki v negotovem poslovnem okolju odlagajo investicije. Hkrati že omenjena pravna in tudi davčna negotovost dodatno viša strošek poslovanja. Do katere mere je proces konsolidacije še pozitiven z vidika potrošnika, je seveda vprašanje, za katero bodo tudi v prihodnje morali skrbeti nadzornik in institucije, ki so pristojne za področje ohranjanja konkurence.

TFL Glasnik:
Omenili ste, da je Slovenija pretirano regulirana, bolj kot bi lahko bila glede na evropske zahteve. Zakaj je tako in kaj bo združenje bank naredilo za to, da to odpravi in s tem slovenskim bankam pomaga k večji konkurenčnosti?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Zelo veliko je naporov našega združenja in tudi veliko sodelovanja z drugimi združenji je usmerjenih v to, da bi postopoma prišli do zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile več primerljivih pogojev poslovanja oziroma equal level playing field in s tem konkurenčnosti. Ne gre samo za bančni sistem, ampak tudi za druge, tudi za finteche, ki jih imamo v slovenskem okolju. Njihovo poslovanje je bolj omejeno, tudi zaradi obsežnejše ali pa bolj zahtevne regulative, ki jo morajo izpolnjevati. In se selijo v tujino, v okolje, ki je regulatorno morda nekoliko manj omejujoče. Slovenski ponudniki finančnih storitev zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jih sicer ponuja okolje proste ponudbe čezmejnih storitev znotraj EU.

To je pomembno z vidika konkurenčnosti in pomenljiva, kar pretresljiva je bila pred kratkim objavljena informacija Slovensko-nemške gospodarske zbornice, da se rast slovenskega izvoza v Nemčijo kot eno naših ključnih izvoznih partneric znižuje, medtem ko se recimo izvoz Hrvaške in Srbije skokovito povečuje. Na področju finančnih ali bančnih storitev lahko neizpodbitno rečemo, da ne moremo izkoristiti možnosti niti znotraj naše države, kaj šele možnosti, da bi ponujali naša storitve drugim državljanom ravno zato, ker so regulatorne zahteve bistveno večje. Posebej je to težava pri manjših bankah, zato ker proporcionalnost v evropski regulativi ne daje zelo veliko prostora, kjer obstaja možnost nacionalne diskrecije, pa je Slovenija večinoma bolj regulatorno zahtevna. Na prepreke trčimo tudi v nekaterih primerih, ko bi želeli vpeljati avtomatizirane izmenjave podatkov na pobudo katerega od ministrstev ali državnih organov.

TFL Glasnik:
Vam želim, da uspete s predlogi in da bančno Slovenijo popeljete v evropsko konkurenčnost.

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Se bomo še naprej trudili in ne bomo vrgli puške v koruzo.

TFL Glasnik:
Povišan euribor je prinesel seveda tudi povečanje obresti za dane kredite v bankah, kar smo potrošniki in podjetja z žalostjo sprejeli, ampak taka so dejstva. Vendar je vsekakor po moji oceni rast obresti na depozite absolutno prepočasna, kar se seveda odraža v visokih dobičkih bank. Kako gledate na to?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Hvala za to vprašanje, ki kar nekaj časa buri duhove v našem okolju, vendar je za to precej preprosta razlaga. Slovenija je med državami, kjer ima bančni sektor največji presežek depozitov nad krediti in torej zelo veliko presežno likvidnost. Drugi razlog je, da je Slovenija država, ki ima najvišji delež depozitov na vpogled. In depoziti na vpogled so vedno zelo nizko obrestovani, v Sloveniji nič bolj nizko kot kje drugje. Če bi se ljudje odločali vezati depozite za obdobje dveh do treh let, bi dobili v povprečju take obrestne mere kot v povprečju v drugih državah EU.

Banke ponujajo zelo različne obrestne mere, ker je določanje cene na depozite in na kredite med drugim odvisno tudi od strukture bilanc in profila tveganosti in še drugih elementov. Vendar lahko ob pregledu različnih ponudb ugotovimo, da za vezavo nad dve leti že lahko dobimo obrestno mero tudi že blizu 3 odstotkov. In to je tudi že zelo blizu donosu, ki ga je ponudila naša država za ljudsko obveznico in ki je tudi nekoliko višji, kot je sicer strošek zadolževanja države z instrumenti s primerljivo ročnostjo. Če torej pregledamo ponudbo različnih bank za vezavo depozitov za tri leta, bo obrestna mera zelo podobna tistim, ki jo ponujajo banke v drugih državah in imajo podobno presežno likvidnost in rokovno strukturo depozitov. Te presežne likvidnosti naš slovenski bančni sistem ne more plasirati v kredite zaradi različnih razlogov. Bodisi zaradi makrobonitetnih ukrepov, ki so v preteklosti zelo omejevali kreditiranje gospodinjstev, ali pa zaradi negotovosti in odmikanja investicij v gospodarstvu. Vidimo pa, da se ljudje postopoma odločajo za podaljšanje ročnosti depozitov in se tudi zdaj ta razlika v obrestni marži začenja postopoma zniževati.

Drugi razlog za prehodno povečanje obrestne marže je tudi povezan s to presežno likvidnostjo ob spremembi politike obrestnih mer evropske centralne banke. Zaradi presežne likvidnosti je bil v času negativnih obrestnih mer slovenski bančni sistem med tistimi z najnižjo obrestno maržo. Spomnimo se, da negativnih obrestnih mer slovenski bančni sistem, razen v majhnem delu depozitov pravnih oseb, ni prenesel na komitente. V nekaterih državah so banke zaračunavale negativni strošek, tako imenovane ležarine, tudi fizičnim osebam. Zdaj, ko je prišlo do spremembe monetarne politike in je evropska centralna banka dvignila obrestne mere, se bančnemu sektorju presežna likvidnost pozitivno obrestuje in veča obrestno maržo, vendar je, kot rečeno, to prehodne narave. Bančne bilance so relativno kompleksne in na to, kako se giblje obrestna marža, vpliva več elementov.

TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da bi morale banke skupaj z državo zagnati neko kampanjo v smislu zaupanja državljanov in njihovega ne samo ozaveščanja, ampak dejansko usposabljanja. Ker so bile pretekle zgodbe pač težke. Hrvaška je dala, kot kaže, že 1,3 milijarde v obveznice, mi pa samo 250 milijonov. Pa imamo več depozitov kot oni. Kot da smo se nekako ustrašili. Slovenci varčujemo in se ne ukvarjamo s tem, koliko je obresti, zanima nas le varnost, ne donos. A tu je resnično tak strašen potencial, ki bi ga lahko dobra državno-bančna kampanja, tako vsaj sama vidim, spravila do take točke zaupanja, da bi se Slovenci odločili in s svojimi prihranki kupili obveznice ali jih vložili v sklade. Kako gledate na to?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Se strinjamo in zagotovo je ta presežek depozitov nad krediti velik. Da smo Slovenci varčen narod, je pozitivno. Desetletja imajo slovenska gospodinjstva med najvišjimi stopnjami varčevanja v primerjavi z drugimi članicami EU. Je pa škoda, da je tako velik del privarčevanih sredstev v obliki depozitov na vpogled, ko bi lahko bila z vezavo ali drugimi vrstami investicij bolj produktivna. Uporabljena bolj produktivno v večjem obsegu za kreditiranje, pa so omejitve take in drugačne, ali pa za drugačne vrste naložb. A tukaj trčimo tudi na nekaj slovenskih posebnosti, povezanih s strukturo lastništva podjetij in preferenc glede načina financiranja razvoja, ki so tudi povezane s strukturo lastništva.

Država je sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga. Izdaja ljudske državne obveznice je eden od elementov te strategije. Nas pa čaka še veliko skupnega dela in kar nekaj strukturnih sprememb, da bi lahko bolj produktivno uporabili vsa ta privarčevana sredstva, pa tudi sicer vsa finančna sredstva, ki so nam na voljo. Združenje bank se trudi, kolikor je pač mogoče glede na to, da smo zelo majhna ekipa, predvsem tudi na področju finančnega opismenjevanja, kjer pri aktivnostih za različne starostne skupine sodelujemo skupaj z drugimi, recimo zavarovalniškim združenjem in z združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov, borzo, tudi ministrstvom za finance, ki ima nacionalni program.

V resnici je to vprašanje, ki ga bo treba nasloviti tudi v sodelovanju z državo. In to v okviru strukturnih reform, ki nas še vedno čakajo, predvsem tudi pokojninske reforme, in pa zagotavljanja pogojev, ki so potrebni za to, da se bo več finančnih sredstev lahko prelilo v financiranje kapitala propulzivnih novih podjetij ali propulzivnih družinskih podjetij.

Slovensko gospodarstvo je zaradi svoje majhnosti močno odvisno od financiranja domačih bank ali domačega financiranja. Saj je zelo malo podjetij, ki so tako velika, da lahko dostopajo do tujega financiranja na mednarodnih trgih kapitala, ali ker so deli večjih skupin. Večina, približno 90 odstotkov gospodarskih družb, je take velikosti, da so odvisne od domačega financiranja. In tukaj res ne izkoriščamo potenciala, ki ga imamo.

TFL Glasnik:
Greva še k zadnji tekmi, ki je zelo aktualna, saj je v zadnjem času dvignila kar precej prahu. Gre za odločitev vrhovnega sodišča o kreditnih pogodbah z valutno klavzulo v švicarskih frankih. Dejstvo je, da gre za obrat v primerjavi s prejšnjo prakso. Kako to komentirate?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
To je bilo kar veliko presenečenje zaradi več razlogov. Ti razlogi so bili tudi kar številno in obsežno izpostavljeni pri domačih eminentnih, tudi mednarodno priznanih pravnikih, bodisi s področja ustavnega prava bodisi s področju pogodbenega prava. In tisto, kar najbolj plaši, je, da je prišlo do takega preobrata brez argumentov, ki bi bili sploh predstavljeni, kaj šele prepričljivi. Ker jih ni.

To povzroča dvom o pravni varnosti oziroma povzroča visoko stopnjo pravne negotovosti na področju pogodbenega prava. Strašljivo je zato, ker nekako indicira neko novo pravilo, pri katerem za presojo veljavnosti pravnih poslov nič več ne velja, da se presoja veljavnost glede na veljavno zakonodajo in znane okoliščine v času sklenitve pogodbe. Ampak za presojo veljavnosti pravnih poslov postavlja pravila, ki veljajo za nazaj, in to brez obrazložitve. To je zelo zelo skrb vzbujajoče in zastrašujoče in lahko na koncu pomeni tudi, da nihče več ne bo hotel poslovati v državi s tako negotovim in nepredvidljivim pravnim okoljem, in pa predvsem to, da lahko pride do omejitve ponudbe produktov komitentu in da ta ne bo imel več možnosti izbire. Imeti možnost izbire je tudi pomembna pravica.

Že preden se je zgodil ta preobrat brez razlage, je predstavnik ene od članic izpostavil pomembno in zastrašujoče dejstvo, da se banke zaradi negotovosti pravnega okolja, kar je bilo takrat še povezano z zakonodajnimi predlogi za posege v kreditna razmera v švicarskih frankih oziroma vezana na švicarske franke, danes v Sloveniji ne morejo več ukvarjati s tem, kakšne nove produkte naj oblikujejo, da bodo zadovoljile potrebe, želje in zahteve svojih komitentov, ampak se ukvarjajo samo še s tem, kaj vse se še lahko v pravnem redu post festum spremeni in kakšna tveganja bo to prineslo. In to neizpodbitno vodi v to, da se bo potrošniku možnost izbire med različnimi produkti zmanjševala.

Tudi na združenje dobivamo pritožbe ljudi, pa tudi nekaterih institucij, kot na primer varuh za enake možnosti, ker določenih produktov v našem bančnem sistemu ni mogoče dobiti. Zaradi vseh tveganj, ki so povezana s pravno in tudi davčno negotovostjo, imamo državljani v resnici na voljo praktično samo še dva kreditna produkta, EUR-kredit s fiksno in EUR-kredit z variabilno obrestno mero. Praktično vsako dolgoročno pogodbeno razmerje je lahko izpostavljeno spremembam, na katere bi bilo mogoče računati ob sklenitvi.

TFL Glasnik:
Tako je, tudi mi smo jih gostili več in objavljali njihova mnenja. Kaj boste kot druženje naredili?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo:
Banke lahko individualno ravnajo tako, da izrabijo vsa možna pravna sredstva. Ampak in ponovno, če prihajamo v situacijo, ko nič, kar je zakonsko veljalo v času sklepanja pogodbe, ne velja več čez deset let, potem ne vem, kam gremo – kot družba in kot država, ki mora zagotoviti neko stabilnost.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo: 
Moje sporočilo Slovencem je, da se, ko sprejemamo finančne odločitve, moramo potruditi, da si vzamemo čas za razmislek, zlasti kadar gre za dolgoročne odločitve, in da se damo poučiti, kajti ko sprejmemo odločitve, s tem sprejmemo tudi odgovornost za te odločitve. Drugo sporočilo je podobno, da ne smemo ravnati impulzivno, kadar nam kdo ponuja visoke donose in hitre zaslužke. Ker takih v življenju ni in nimamo že od pamtiveka zaman reka, da zrno na zrno pogača, dinar na dinar palača. Kadar kdor koli obljublja hitre in enostavne zaslužke, morajo zabrneti vsi alarmi in se prižgati vse rdeče luči.

Zakaj ta dva nasveta? Iz vseh razpoložljivih podatkov vidimo, da smo po ena strani Slovenci zelo konservativni, po drugi pa izjemno impulzivni, kadar nam nekdo ponudi neke hitre in lahke donose. Tak primer so tudi odločitve za kredite v švicarskih frankih, ko so bili pogoji v času sklenitve bistveno bolj ugodni od kreditov v evrih. Kljub temu da se je le deset odstotkov kreditojemalcev odločilo za te ob sklenitvi kreditne pogodbe bistveno boljše pogoje, se je 90 odstotkov kreditojemalcev odločilo za evrske kredite, čeprav so bili ob sklenitvi manj ugodni. Ko pa je prišlo do spremembe in realizacije tveganja, nenadoma to ni več posledica naših odločitev, ampak odgovornost drugih.