TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, glede obdolženega B. B. pa po uradni dolžnosti, se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obdolžena po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprostita obtožbe

da sta C. C. od osvoboditve pa do njegove aretacije 25.6.1949, čeprav sta zanj vedela, da se skriva pred ljudsko oblastjo, nudila pomoč, s tem, da sta:

◦ A. A. kot župnik obiskoval C. C., ga spovedoval in obhajal, s čimer mu je dajal moralno podporo;

◦ B. B. na teh obiskih spremljal župnika A. A. kot cerkovnik ter C. C. dvakrat tudi sam obhajal,

s čimer naj bi podpirala osebo, ki se je skrivala pred ljudsko oblastjo in sta s tem ovirala državne organe pri njeni izsleditvi,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona in potrebni izdatki obdolženih A. A. in B. B. ter nagrada in potrebni stroški njunih zagovornikov bremenijo proračun.

Kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD, ki je po vseh značilnostih pomenilo inkriminacijo pomoči storilcu kaznivih dejanj iz tega zakona, je storil, kdor je na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge, ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju ali ulovitvi. Že iz opisa obdolženčevega ravnanja je razvidno, da nudenje duhovne oskrbe C. C. nikakor ne dosega takšne intenzitete, ki bi v skladu z merili, ki izhajajo iz v tej določbi primeroma navedenih izvršitvenih oblik pomoči, ki bi s kazenskopravnega vidika pomenilo relevantno naklepno podporo storilcu pri njegovem naklepno izvršenem protipravnem dejanju, ki ima znake kaznivega dejanja, in bi zato prestopilo v kazensko kriminalno cono. Nadaljnji očitek v opisu, da je obdolženi A. A. podpiral osebo, ki se je skrivala pred ljudsko oblastjo in s tem oviral državne organe pri njeni izsleditvi, pa je treba presojati v povezavi z dejstvom, da je obdolženca zavezovala spovedna molčečnost, moralno pa tudi obljuba, ki jo je dal umirajoči materi C. C., da bo temu podelil cerkvene zakramente. Zato se tudi iz tega zornega kota izkaže, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje kazenskih znakov kaznivega dejanja, katerega je bil obtožen, pa tudi ne kateregakoli drugega kaznivega dejanja.