Odločba o ugotovitvi, da je drugi odstavek 74. člena Zakona o sodniški službi v neskladju z Ustavo, in razveljavitvi 76.a člena Zakona o sodniški službi

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sodnega sveta, na seji 23. februarja 2023

Predlagatelj izpodbija drugi odstavek 74. člena in 76.a člen Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS), ki določata, da sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti, vendar dopuščata možnost, da sodnik, ki je že pridobil pravico do pokojnine, še naprej opravlja sodniško službo oziroma opravlja službeni nadzor sodnikovega dela, izvršuje naloge sodne uprave in vodi službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč pod pogoji, ki jih določa izpodbijani 76.a člen ZSS. Predlagatelj navaja, da je v letu 2007 s spremembami in dopolnitvami zakona, ki ureja sodniško službo, prišlo do uveljavitve dveh medsebojno povezanih zakonskih sprememb, ki sta posegli v pravilo, da sodniku po zakonu preneha sodniška funkcija z upokojitvijo. Ureditev, ki je ločila prenehanje sodniške službe (ki preneha ob upokojitvi) in sodniške funkcije (ki preneha s smrtjo sodnika), naj bi bila v nasprotju s 125. in 129. členom Ustave. Predlagatelj meni, da trajnost sodniške funkcije po ustavni ureditvi ne pomeni, da je sodniška funkcija dosmrtna, saj v členu, ki ureja ta vidik sodniške funkcije, Ustava izrecno določa, da zakon določa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji (drugi odstavek 129. člena Ustave). Iz Ustave naj bi tako po jezikovnem pomenu kot tudi po sistemski razlagi in namenu ustavodajalca očitno izhajala ureditev, po kateri mora zakon določiti starostno mejo, pri kateri sodniku sodniška funkcija preneha. Predlagatelj še zatrjuje, da je veljavna ureditev iz drugega odstavka 74. člena ZSS v očitnem nasprotju z drugim odstavkom 129. člena Ustave, ker vzpostavlja rešitev, po kateri v primeru upokojitve oziroma nastopa starosti za upokojitev (70 let) sodniku funkcija po zakonu nepreneha. Na to je vezana ureditev iz 76.a člena ZSS, ki sodniku na podlagi ohranitve sodniške funkcije omogoča opravljati sodniško službo tudi po pridobitvi pravice do pokojnine, kar naj bi pomenilo tudi poseg v garancije sodniške neodvisnosti iz 125. člena Ustave. Neodvisnost sodnika naj bi temeljila na trajnosti sodniške funkcije in nanjo vezanem službenem razmerju sodnika z Republiko Slovenijo (drugi odstavek 1. člena ZSS), ki mu zagotavlja ustrezen dohodek (44. do 57. člen ZSS). Možnost opravljanja nalog in pristojnosti sodnika zgolj na podlagi pogodb o delu, katerih sklenitev in višina plačila sta v pristojnosti predsednika sodišča kot nosilca sodne uprave, naj bi vzpostavljala odvisnost opravljanja sodniške funkcije in sodne oblasti, saj naj bi bila s tem podana možnost, da se višina plačila in (nadaljnje) sklepanje pogodb izvede v odvisnosti od vsebine sodnikovega dela. Enako naj bi veljalo tudi za opravljanje drugih nalog iz 76.a člena ZSS, ki bi bile po mnenju predlagatelja lahko zaupane le sodnikom, ki skladno z zakonom polno opravljajo sodniško funkcijo in nanjo vezane naloge sodniške službe.