TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 374/2002 z dne 22. 9. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju št. U 109/99 z dne 22. 11. 2001, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 350-02-190/98 RS z dne 7. 5. 1999 in z odločbo Upravne enote Mozirje št. 351-75/72-97-12 z dne 3. 2. 1998 se ne sprejme.

Za utemeljitev trditve o kršitvi pravice iz drugega odstavka 23. člena Ustave , do katere naj bi prišlo, ker naj bi v zadevi, kjer odloča sodišče v senatu, odločal sodnik posameznik, ne zadostuje zgolj navajanje, da sodišče ni odločalo na glavni obravnavi. Pravica iz 24. člena Ustave ni kršena, če sodišče odloča na nejavni seji, kadar tako odločanje predvideva zakon. Upravno sodišče ni dolžno odločati na glavni obravnavi, če stranka, ki tako obravnavo predlaga, ne navede konkretnih dokazov, ki naj bi se na njej izvajali. Če so razlogi za neizvedbo javne obravnave iz obrazložitve sodbe razvidni, sodišču ni mogoče očitati kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču, ki je pojasnilo, da iz predloženih podatkov izhaja, da je uradna oseba pri odločanju drugostopnega upravnega organa za to imela pooblastilo, ne da bi pri tem navedlo številko in datum pooblastila, zgolj zaradi tega ni mogoče očitati, da se ni opredelilo do pritožbene navedbe, ki se nanaša na vprašanje pooblastila za izdajanje odločb.