TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL Sodba I Cp 222/2022 - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - garaža - dobrovernost kupca - ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
18.5.2022
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cp 222/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00056194
SENAT, SODNIK
mag. Gordana Ristin (preds.), Gregor Špajzer (poroč.), Suzana Lovrin
INSTITUT VSRS
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - garaža - dobrovernost kupca - prodajna pogodba - promet z nepremičninami v družbeni lastnini
PODROČJE VSRS
STVARNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki 354,65 EUR stroškov odgovora na pritožbo.
II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki 354,65 EUR stroškov odgovora na pritožbo.
JEDRO
Za odločitev je pomembno, da je bila garaža zgrajena leta 1985 in da je investitor prodal sporno garažo A. A., pravnemu predniku tožnice. Šlo je za prvo prodajo, na podlagi katere je kupec pridobil lastninsko pravico. Ker je kupec pridobil lastninsko pravico, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je šlo za nepremičnino v družbeni lastnini.
Zemljiška knjiga je bila do leta 1995 in uveljavitve ZZK podcenjena in je treba dobrovernost kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Splošno znano je, da je bilo v tistem času prepričanje povprečnega kupca nepremičnine, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi že samo s sklenitvijo pogodbe, njeno overitvijo, plačilom kupnine in davka ter prenosom posesti. Upoštevaje takšne razmere je zato treba šteti, da za tožničino dobrovernost v konkretnem primeru zadoščajo listine, s katerimi je razpolagala.
Zemljiška knjiga je bila do leta 1995 in uveljavitve ZZK podcenjena in je treba dobrovernost kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Splošno znano je, da je bilo v tistem času prepričanje povprečnega kupca nepremičnine, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi že samo s sklenitvijo pogodbe, njeno overitvijo, plačilom kupnine in davka ter prenosom posesti. Upoštevaje takšne razmere je zato treba šteti, da za tožničino dobrovernost v konkretnem primeru zadoščajo listine, s katerimi je razpolagala.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.