TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 251/2005 z dne 28. 3. 2006 se zavrne. Nasprotni udeleženec sam nosi stroške odgovora na ustavno pritožbo.

Očitek pritožnice, da je sodišče napačno razlagalo 22. člen Ustave, je utemeljen. Glede na besedilo 22. člena Ustave in glede na predmet njegovega varovanja ni mogoče pritrditi stališču, da morajo biti ustavna procesna jamstva iz 22. člena Ustave zagotovljena tudi v postopkih pred nadzornim svetom družbe z omejeno odgovornostjo, ko ta odloča o razrešitvi direktorja družbe. Člen 22 se namreč nanaša le na organe državne ali lokalne oblasti, kadar ti odločajo o pravicah ali obveznostih posameznikov ali pravnih oseb, oziroma na organe, na katere so prenesena javna pooblastila za takšno, po svoji naravi oblastno odločanje. Nadzorni svet gospodarske družbe pa seveda ne sodi mednje. Vendar to samo po sebi še ne pomeni, da so bile pritožnici kršene človekove pravice. Te bi bile lahko kršene, če bi sodišče zaradi napačne razlage 22. člena Ustave sprejelo stališče, ki bi pomenilo kršitev njenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Takšne kršitve pa niso izkazane. Sodišče je tožnikovo pravico do poštenega postopka v postopku razrešitve utemeljilo predvsem na zakonski ureditvi in zato izpodbijani sodbi ni mogoče očitati niti očitne napačnosti.