IZREK
Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 692/2004 z dne 23. 2. 2005 in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 845/2002-III z dne 22. 12. 2003 se razveljavita.
Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:
"Tožena stranka A. A. A. je dolžna prenehati z nadaljnjimi kršitvami osebnostnih pravic tožnic tako, da umakne iz prodaje vse izvode knjige 'Ko se tam gori olistajo breze', katere avtorica je, in da preneha s tiskanjem te knjige. V nasprotnem primeru je dolžna tožnicam za vsak dan nadaljnje prodaje plačati 50.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva kršitve, v roku 15 dni, pod izvršbo.
Tožena stranka A. A. A. je dolžna plačati prvi, drugi in četrti tožnici znesek odškodnine 1.500.000 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila (za vsako 500.000 SIT), tretji tožnici pa odškodnino v višini 1.000.000 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje, v roku 15 dni, pod izvršbo.
Tožena stranka se je dolžna zaradi zapisanih neresnic v knjigi 'Ko se tam gori olistajo breze', katere avtorica je, javno opravičiti družini C. ter njenim potomcem, tako da v dnevnem časopisu Delo in v domžalskem občinskem glasilu Slamnik objavi v rubriki Mali oglasi, rubrika Razno: "Č. Č. - avtorica knjige 'Ko se tam gori olistajo breze' se opravičujem družini C., predvsem hčeram C. C., za vse v svoji knjigi zapisane neresnice, predvsem pa zaradi blatenja spomina in dobrega imena njihove matere in očeta" brez vseh ostalih pojasnil in pripomb."
V delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavno dopusten razlog za poseg sodišč v pritožničino pravico do svobode umetniškega ustvarjanja je lahko v tem, da je pritožnica s svojo pripovedko posegla v človekove pravice drugih (tj. v osebnostne pravice tožnic, ki so varovane v 34. in 35. členu Ustave). Vendar je poseg ustavno dopusten le, če je sorazmeren s ciljem, ki ga sodišče zasleduje. Glede na to je treba opraviti tehtanje med težo posega v pritožničino pravico do svobode umetniškega ustvarjanja na eni strani in težo pritožničinega posega v osebnostne pravice tožnic na drugi strani. Slednja je odvisna od stopnje žaljivosti pritožničinega pisanja in občutka prizadetosti tožnic. Ustavno sodišče presoja, ali so razlogi, ki so jih navedla sodišča, zadostni, da bi sodišča z njimi lahko upravičila poseg v pritožničino pravico.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.