TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka neutemeljeno povezuje obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas z naravo prenosa (trajnim ali začasnim prenosom podjetja ali dela podjetja), saj te dva pojma nista povezana v smislu, da obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas govori o trajni naravi prenosa.

Niso bili bistveni pogoji, ki jih je druga toženka določila v javnem razpisu temveč, da je bila pogodba o opravljanju storitev čiščenja med toženkama sklenjena za določen čas - in ne kakšni so bili oziroma kako je mogoče razumeti dodatna ustna pogajanja med obema toženkama pri prenosu dela podjetja in prehodu pogodbenih in drugih pravic in obveznosti in delovnih razmerij za tožnico in sodelavko.

Sprejemanje stališč druge toženke bi pomenilo prelaganja bremena iskanja (novega ali že bivšega) delodajalca na delavca, ki bi bil ob različnih stališčih delodajalca prenosnika, delodajalca prevzemnika in novega izvajalca oziroma prevzemnika o naravi prenosa in medsebojnih dogovorih glede prenosa v povsem negotovem položaju. Sprejemanje takšnih stališč bi pomenilo upoštevanje zaščite delavcev po 73. členu ZDR in Direktivi 2001/23/ES le v primeru prvega pravnega prenosa, v nadaljevanju pa zanikanje vsake zaščite delavcev. To bi bilo povsem v nasprotju z namenom, ki ga zasledujeta določba 73. člena ZDR in Direktiva 2001/23/ES.