TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Drugi odstavek 11. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11) ni v neskladju z Ustavo.   Člen 55 Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16) ni v neskladju z Ustavo.   Sedmi odstavek 86.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) je v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine (Uradni list RS, št. 53/09), se razveljavi.   Razveljavitev iz prejšnje točke začne učinkovati v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Zahteva za oceno ustavnosti 46. in 46.a člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 38/14, 84/14, 95/14, 14/15, 46/15 in 55/15) ter 3. točke Dogovora o višini povprečnine za leto 2015 se zavrže.   Zahteva za naložitev odprave protiustavnega stanja in ureditev položaja mestnih občin se zavrže.

Sredstva solidarnostne izravnave in dodatne solidarnostne izravnave med občinami nimajo narave dotacij, ampak pomenijo ukrepe zakonodajalca za korigiranje objektivnih razlik med občinami. Ta sredstva so v celoti lastna sredstva občin in se za posamezno občino oblikujejo na podlagi z zakonom določenih meril. Zato ureditev primerne porabe po Zakonu o financiranju občin ne podreja občin državi.   Ustava je v drugem stavku 142. člena za področje financiranja občin uveljavila posebno ureditev v razmerju do načela splošne enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Očitki o neskladju z načelom enakosti pred zakonom so glede na procesnopravne podlage za vložitev zahteve občine po 91. členu Zakona o lokalni samoupravi lahko le dodatna argumentacija za očitani poseg države v ustavno določeno avtonomnost lokalnih skupnosti, ne morejo pa pomeniti samostojne podlage za presojo izpodbijane ureditve.   Občine so osebe javnega prava, ki na lokalni ravni izvršujejo zlasti oblastne funkcije. Ustava je v razmerju do države zavarovala njihov položaj kot avtonomen. Za zavarovanje tega položaja pred posegi države imajo občine po Zakonu o Ustavnem sodišču in po Zakonu o lokalni samoupravi na voljo pravna sredstva, ki jim zagotavljajo privilegiran položaj v postopku pred Ustavnim sodiščem, če država vanj ustavno nedopustno poseže. Kadar občine poslujejo kot neoblastni subjekti, je njihov položaj zavarovan z ustavno procesnimi jamstvi, zato občine v takih primerih lahko vlagajo zoper posamične akte, s katerimi je odločeno o njihovih pravicah, tudi ustavne pritožbe pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.   Občine skupaj z državo delijo odgovornost za vodenje ekonomske in fiskalne politike v Republiki Sloveniji. Strogo upoštevanje javnofinančnih zmožnosti države nalaga 148. člen Ustave. Država mora pri tem spoštovati načelo o sorazmernosti med viri sredstev in nalogami občin v zoženih javnofinančnih okvirih. Ker so bili v ta namen sprejeti posebni ukrepi države, predlagateljice pa niso izkazale, da Vlada v postopkih sklepanja dogovorov o določitvi povprečnine za posamezno proračunsko leto ne bi izhajala iz v zakonu določenih podatkov, drugi odstavek 11. člena Zakona o financiranju občin ni v neskladju s 138. in 140. členom Ustave.   Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine za posamezno proračunsko leto, ne zagotavlja, da bi se ti podprogrami nanašali le na naloge občin, določene z zakoni. Zato je Pravilnik v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave in ga je Ustavno sodišče razveljavilo. Ker Pravilnik pomeni podlago za določitev vsakoletne povprečnine, njegova razveljavitev začne učinkovati z odložilnim rokom enega leta.   Ustavno določena avtonomija občinam ne zagotavlja presežkov sredstev za primerno porabo. Z vidika načela sorazmernosti med viri in nalogami občin bi bilo lahko sporno zmanjševanje obsega lastnih virov za financiranje primerne porabe v tolikšni meri, da bi morale občine manjkajoča sredstva za izvajanje ustavnih in zakonskih nalog po novi ureditvi financiranja nadomestiti s sredstvi finančne izravnave iz državnega proračuna. Takšno zmanjšanje sredstev pa v zahtevi glede izpodbijanega 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 ni izkazano, zato ta določba ni v neskladju s 140. in 142. členom Ustave.   Prostovoljnost združevanja občin po 86.a členu Zakona o lokalni samoupravi dopušča, da občine ustanovijo svoje združenje tudi v primeru, ko so osrednji namen združevanja njihovi posebni interesi. Združenja občin, v katera se združujejo le določene občine glede na posebne interese, so ustanovljena na drugačnih temeljih kot združenja občin, v katera se lahko združujejo vse občine, zato je njihov položaj različen. Iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, da bi zakonodajalec imel razumen razlog za določitev enakih kriterijev za reprezentativnost vseh, tudi med seboj različnih združenj občin, tak razlog pa ne izhaja niti iz odgovora Državnega zbora niti iz mnenja Vlade. Ker zakonodajalec glede reprezentativnosti ni izkazal razumnega, iz narave stvari izhajajočega razloga za enako obravnavanje med seboj različnih združenj občin, je Ustavno sodišče odločilo, da je sedmi odstavek 86.a člena Zakona o lokalni samoupravi v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.