TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Četrti odstavek 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. 44/02) je v neskladju z Ustavo, ker ne zagotavlja vsakemu od znanih delničarjev pravice vložiti tožbo zoper odločbo Vlade iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona. Določbe 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 2. člena, 3., 4. in 5. člena, prvega, drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 11. člena, 16., 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic niso v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora neustavnost iz prve točke izreka odpraviti v 90 dneh od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave neustavnosti ima vsak izmed znanih delničarjev pravico vložiti tožbo zoper odločbo Vlade iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona.

Določba Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (v nadaljevanju ZLPZ-1), ki ne zagotavlja pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva vsakemu od znanih delničarjev, pomeni poseg v ustavno pravico do sodnega varstva in je zato v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave. Določbe ZLPZ-1, ki predpisujejo način določitve nenominiranega kapitala v času, ko je prišlo do njegovega pomešanja z delniškim kapitalom, ne kršijo načela zaupanja v pravo in tudi ne posegajo v lastninsko pravico znanih delničarjev tako, da bi retroaktivno posegale v njihove korporacijske pravice. Delež nenominiranega kapitala v celotnem kapitalu zavarovalnic se določi po stanju na izhodiščni dan. To ni v neskladju z Ustavo, temveč je nujno za zagotovitev enakopravnega obravnavanja obeh vrst kapitala in za zagotovitev pravic pričakovalnih upravičencev. Ustavno sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti metode vrednotenja pri določanju vrednosti kapitala, oziroma se ne more spuščati v to, katera metoda bi bila primernejša. Zakonodajalec ima pri tem široko polje proste presoje. Seveda ne sme pri tem ravnati arbitrarno in ne sme zasledovati nelegitimnega (neustavnega) cilja. Določitev višine oziroma deleža nenominiranega kapitala in določitev načina njegove uskladitve zaradi izplačil dividend, kot ga določa ZLPZ-1, ne obravnava obeh vrste kapitala neenako in ne posega v korporacijske pravice znanih delničarjev. Zakonska ureditev uskladitve deležev nominiranega in nenominiranega kapitala zaradi povečanja delniškega kapitala z novimi vložki ne posega retroaktivno v korporacijske pravice znanih delničarjev in zato tudi ne pomeni kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine. To, da je ZLPZ-1 za različni časovni obdobji uveljavil različni metodi usklajevanja razmerja nenominiranega in nominiranega kapitala, samo po sebi še ne pomeni kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom. Niso v neskladju z Ustavo določbe ZLPZ-1, ki zagotavljajo stanje, v katerem bodo korporacijske pravice vezane na dejanske deleže v osnovnem kapitalu. Zagotovitev takega stanja pomeni v konkretnem primeru zagotovitev enakih pravic obema vrstama kapitala in ne posega v pravice znanih delničarjev. Določitev skrbnika na nenominiranem družbenem kapitalu ni v neskladju z Ustavo. Ureditev, po kateri se za izračun pričakovalnih upravičenj posameznega upravičenca upoštevajo samo pravočasno plačane premije, ni v neskladju z Ustavo. Ureditev, s katero je zakonodajalec omogočil upravičencem, da na novo pridobljeno premoženje olastninijo, pomeni kot pričakovalno upravičenje - pravico do lastninjenja dela nenominiranega družbenega kapitala in ne lastninske pravice na teh delih. Zato ureditev načina uresničitve pričakovalnih upravičenj ne krši ustavne pravice do lastnine. Okoliščina, da je lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala zaključeno, daje zakonodajalcu podlago za ureditev postopka lastninjenja drugače, kot so to urejali ZLPP oziroma drugi zakoni. Zakonodajalec ni bil dolžan urediti naknadnega lastninjenja družbenega kapitala, pridobljenega na podlagi 123.a člena ZTSPOZ90 na enak način kot je to uredil v členih 48 do 51 Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO), saj ne gre za enako dejansko stanje.