TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi drugo tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se prvi odstavek (alineja A) I. točke izreka na novo glasi:

"Prvo tožena in drugo tožena stranka sta dolžni tožniku nerazdelno plačati odškodnino v znesku 17.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2014 do plačila, prvo tožena stranka pa še znesek 250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2014 do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko za plačilo 250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2014 do plačila se zavrne."

II. V preostalem se pritožba drugo tožene stranke in v celoti pritožba prvo tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenemu izpodbijanemu delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Zgolj zato, ker tožena stranka odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, pa njene krivdne opustitve pravil o varnosti pri delu niso nepomembne, saj jih je treba upoštevati ob presoji morebitnega deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Za takšno presojo je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami delodajalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.

Prvo tožena stranka je dopuščala delo z delovnim sredstvom, ki ne samo, da ni bilo ustrezno, temveč tudi s predpisi prepovedano. To pa je bistvena okoliščina, ki izkazuje delodajalčevo krivdo.