TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vse kaže, da je prišel čas za nov zagon pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije. Resolucija o preprečevanju korupcije predstavlja krovno nacionalno politiko in strategijo boja proti korupciji, v prizadevanja za njeno prenovo pa se je vključila tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Nedavno je sprejela predstavnike državnih organov, pristojnih za strateško upravljanje na področju boja proti korupciji. Obstoječa resolucija je namreč že zdavnaj zastarela, saj temelji na oceni stanja, ki je veljala ob njenem sprejemu leta 2004.

Že pred leti je takratna ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič sedla za mizo z vodstvom komisije za preprečevanje korupcije (KPK) z eno temo dnevnega reda: prenova zastarele resolucije. KPK je namreč v začetku leta 2019 začela postopek prenove resolucije, saj so se sogovorniki strinjali, da je k aktivnostim za prenovo tega pomembnega dokumenta treba pristopiti čim prej. Od takrat mineva četrto leto, a sprememb še ni.

Helga Dobrin, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve, je zagotovila, da je pregon korupcijskih kaznivih dejanj ena od prioritet tako ministrstva kot policije. Ker so se načini teh kaznivih dejanj v zadnjih letih bistveno spremenili, ocenjuje, da bi bilo treba posodobiti tudi način preiskovanja, za kar bi policija potrebovala ustrezna pooblastila. V tem pogledu bi bilo treba posodobiti tudi ves kazenski postopek. Kazenska obsodba namreč daje najmočnejše sporočilo, da imamo ničelno toleranco do korupcije.

KPK je sredi junija lani napovedala ustanovitev delovne skupine, ki bo zadolžena za prenovo resolucije. V Združenju nadzornikov Slovenije, ki sodelujejo v omenjeni delovni skupini, menijo, da morajo biti ukrepi te vrste vpeti v ves javni sektor. Pomemben segment tega je tudi zagotavljanje krepitve integritete zaposlenih in integritete delovanja organizacij javnega sektorja.

V tem smislu je STA povzela mnenje Pirc Musar na omenjenem srečanju, da morajo biti posamezniki in organizacije pripravljeni prijaviti sume korupcije, prijavljene primere pa je treba obravnavati strokovno in učinkovito, da se zagotovi odgovornost. V tej zvezi sta nujna tudi multidisciplinarno sodelovanje in odziv, je dodala predsednica. Tudi dr. Robert Šumi, predsednik KPK, je poudaril, da »le s tem zavedanjem lahko v prihodnje pričakujemo, da bodo standardi, ki si jih naša družba nedvomno zasluži in na katere vseskozi v okviru svojih pristojnosti opozarjajo v komisiji, tudi dejansko zaživeli v praksi in da bomo kot družba napredovali tudi v očeh mednarodne javnosti«.

Zato skrbi ocena generalnega državnega tožilca Draga Škete, da statistični podatki govorijo, da število prijav na področju korupcijskih kaznivih dejanj v zadnjem času upada. Glavni vzrok za to so težave pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, in sicer pomanjkanje motiviranosti za prijavo zaradi koristi udeležencev. Po njegovi oceni so kazniva dejanja korupcije zakonsko dobro opredeljena, problem pa nastane pri dokazovanju teh dejanj, zaradi česar bomo morali v prihodnje dodelati tako pristop kot način pregona teh kaznivih dejanj.

Sogovorniki so se strinjali, da je nujna prevetritev sistema odkrivanja korupcijskih ravnanj z namenom odprave procesnih ovir za večjo učinkovitost (tako z javno objavo premoženjskega stanja za funkcionarje kot tudi pri odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja). Potrebna je tudi krepitev vseh pristojnih državnih organov in nevladnih organizacij pri odkrivanju in preprečevanju korupcijskih ravnanj in spodbujanje županov k večji udeležbi na usposabljanjih, povezanih s to vsebino.

O nujnosti posodobitve resolucije in obsežnejši družbeni dejavnosti priča tudi podatek, da je Slovenija v minulem letnem indeksu zaznave korupcije (CPI) ponovno nazadovala in dosegla zgodovinsko dno, kot so ugotovili v nevladni mednarodni organizaciji Transparency International. Lani je država nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka. Rekordno nizka ocena Slovenije po oceni KPK kaže na to, da je čas za spremembe in da je treba preiti od besed k dejanjem.

Predsednik KPK je dejal, da bo preiskavi korupcije po njihovih ocenah pomagal tudi novo sprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev, načrtujejo pa tudi raziskavo o podkupovanju javnih uslužbencev v Sloveniji. Ob tem pri komisiji opozarjajo, da potrebujejo predvsem sodelovanje. Vlada in javni uslužbenci naj tako upoštevajo priporočila KPK, ne pa da se z njimi samo strinjajo. S tem bodo vodili z zgledom, je dodal Šumi.