TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste notarka v Slovenj Gradcu, marca letos ste končali drugi mandat predsednice Notarske zbornice Slovenije. Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Sonja Kralj:
Če me sprašujete za obdobje moje kariere zadnjih 25 let, moram reči, da sem ponosna, da sem leta 1995 postala notarka, v času, ko je bil notariat na slovenskem po ukinitvi v letu 1944 s sprejemom Zakona o notariatu v letu 1994 ponovno uveden. Ponosna sem tudi na šestletno obdobje, ko sem bila predsednica Notarske Zbornice Slovenije (v nadaljevanju NZS).

V viziji slovenskega notariata smo ob začetku mojega mandata v letu 2015 zapisali, da mora le ta biti usmerjen k uporabnikom notarskih storitev ter s prenosom določenih pristojnosti na notariat k zmanjševanju pritiska na delo sodišč in s tem posredno na znižanje stroškov javne porabe.

Prepričana sem, da se je v tem zadnjem obdobju, tudi z ali zaradi sodelovanja notarjev in NZS, zgodilo kar nekaj stvari, ki jih lahko ocenimo, da so v dobro posameznikov oz pravnih subjektov in družbe kot celote.

Če omenim le nekatere:

Notarji smo aktivno sodelovali pri pripravi Družinskega zakonika (DZ). S sprejemom DZ je uvedenih veliko novosti na družinskem področju, med drugim tudi nov institut, to je Sporazumna razveza pred notarjem (97.čl DZ), ki zakoncem omogoča enostavnejši in bolj dostojanstven zaključek zakonske zveze, kjer ni otrok, nad katerimi bi zakonca izvajala starševsko skrb. Prav tako je z novim DZ dana možnost sklepanja Pogodb o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij (85. člen DZ) med zakonci, zunajzakonskimi partnerji in je tako dana možnost pogodbene izključitve togega zakonskega režima skupnega premoženja, ki je do sedaj veljal za obveznega.

Digitalna transformacija notarskega poslovanja in notarskih storitev, ki pomeni pomemben del storitev pri varovanju človeka in njegovih pravic, je bila v vseh šestih letih mojega mandata osrednja tema uresničevanja strategije razvoja notarske zbornice. Sama jo čutim kot proces, v katerem pridobivamo ustrezna znanja in orodja, jasno je, da se ob tem tudi mi spreminjamo kot posamezniki in kot družba, a da poslanstvo, ki ga imamo kot notarji, vendarle zadržimo. In sicer, da bomo tudi z novimi orodji, ki jih bom vpeljali, načinom dela, še bolj varovali to, da se ljudje čutijo varne, da so pravni posli takšni, kot morajo biti, da se spoštuje zakonodaja in da pravzaprav tudi s svojim aktivnim delom, saj smo najbližje ljudem in njihovim življenjskim dilemam, lahko opozarjamo na nujnost sprememb, ki bodo zagotovile lažje a varno uresničevanje pravic in obveznosti ljudi. Ob tem si seveda želim, da bomo morda v prihodnje bolj uslišani z našimi predlogi. To je bil eden največjih izzivov.

Moram pa opozoriti še na en pomemben del prizadevanj notarjev, ki ima že dolgo zgodovino. To je prizadevanje, da bi tudi slovenski notarji dobili pristojnosti vodenja nespornih zapuščinskih postopkov in izdajanja evropskih potrdil o dedovanju. Vzpodbujamo razprave o tej temi in odpiramo vprašanja. V zadnjo spremembo Zakona o dedovanju v letu 2016 je bilo na pobudo NZS sprejeta možnost sklepanja sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju na zakonce in zunajzakonske partnerje. Kaj to pomeni za ljudi, bi videli, če bi bili v pisarnah in opazovali, s kakšnim veseljem ljudje sprejemajo te zakonske rešitve. Naše življenje je zelo zapleteno: ljudje se ločujejo, začenjajo novo življenje, že imajo svoje družine in se ne želijo vmešavati v neko družino, ki že funkcionira.

Evropsko potrdilo o dedovanju, ki omogoča, da lahko dediči ali volilojemniki hitreje pridejo do podedovanega premoženja, ki se nahaja v tujini, je vsa leta rdeča nit naših aktivnosti, povezanih z dedovanjem. Ne glede na to, da nimamo pristojnosti izvedbe dednega postopka, edini od 22 članic EU z latinskim tipom notariata, smo vendarle vse od 2015 aktivno opozarjali, na pomembnost tega inštrumenta tako v domači strokovni javnosti kot na evropski ravni.

TFL Glasnik:
V zadnjem delu ste mi že odgovorili na naslednje vprašanje – da na kratko poveste, kakšna je sploh vloga in funkcija notariata. »Nenadomestljiva vez med posameznikom in državo,« piše na vaši spletni strani. Kako zaznavate to zaupanje državljanov? Morda je bil v preteklosti kakšen primer, za katerega to ni držalo, a vendarle menim, da ima notariat v očeh državljanov zaupanje.

Sonja Kralj:
Ne glede na obdobje, v katerem notar deluje, vedno je in bo povezoval potrebe ljudi z rešitvami, ki so človeško in pravno sprejemljive. Notar je in bo vedno reševal vprašanja premoženja in drugih pravic svojih strank, tako, da najprej razume položaj stranke in nato sestavi ustrezen dokument, ki stranko razbremeni dvomov glede uresničevanja svojih pravic in želja.

Notariat obstaja zaradi ljudi, vseh uporabnikov notarskih storitev in naša vizija je bila v vseh aktivnostih, ki smo jih izvajali v okviru NZS v preteklih mandatih usmerjena predvsem v to, da bodo ljudje to začutili in jim bodo notarske storitve na razpolago, seveda ob spoznavanju kakšno korist jim prinaša notarska storitev pri reševanju njihovih življenjskih situacij.

Verjamem, da vtis in zaupanje v inštitucije gradimo ljudje, ki delujemo v raznih poklicnih sredinah. Zame osebno je največji odraz zaupanja ljudi v notariat, da se ljudje vračajo v pisarne tudi za pripravo listin oziroma iščejo notarske storitve tudi za zadeve, za katere ni nujno, da jih sestavi oziroma izvede notar.

Notariat je po Ustavi javna služba v okviru pravosodnega sistema in je urejen v skladu z Zakonom o notariatu. Glavna naloga notarjev je sestavljanje javnih listin. Pri notarju sestavljena javna listina dokazuje, da je vse, kar je v njej zapisano in potrjeno, verodostojno. Največ prednosti strankam prinaša neposredno izvršljivi notarski zapis, ki omogoča, da v primeru neizpolnitve obveznosti, za katero je dogovorjena neposredna izvršljivost, preskočijo pravdni postopek, tožbo in lahko se lahko zahteva izpolnitev obveznosti neposredno v izvršilnem postopku. Gre lahko za izvršitev katerekoli pravice oziroma obveznosti. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa torej predstavlja enega temeljev obstoja institucije notariata.

Naša vizija in poslanstvo sta, da to pri ljudeh vedno znova utrjujemo tako s svojim odnosom do strank kot s kvalitetno, strokovno in hitro izvedbo notarskih storitev. Pa tudi z osveščanjem ljudi, da, če notar sestavi listino, je zagotovljena višja stopnja pravne varnosti posla in lažje uresničevanje dogovorjenih obveznosti. In pomembno je, da predstavlja notarska listina izvršilni naslov tudi v tujini.

In sestava notarskih listin pomeni tudi višjo stopnjo odgovornosti, ki jo notarji nosimo, tako civilno kot kazensko in svojo odgovornost moramo imeti zavarovano in tudi to daje tudi večjo varnost našim strankam.

Zaupanje ljudi pa se gradi tudi s pozitivnimi zgodbami o notariatu v medijih. Vesela sem, da smo lahko notariat približali ljudem tudi skozi članke, katerih vsebina se je nanašala predvsem na vlogo in pomen notarjev pri pravnem urejanju nepremičnin, vsebine, ki so se nanašale na družinski zakonik, upravljanje premoženja med partnerji, oporoke, predporočne pogodbe, služnostne pravice, digitalizacijo notarskih storitev.

Prepričana sem, da zaupanje ljudi v notarsko delo, v notariat, raste. Tudi sedanja zdravstvena situacija pri nas in v svetu botruje temu, da kot posamezniki veliko več razmišljamo, da je treba pri iskanju rešitev za naše vsakdanje življenjske situacije, povezane z našimi pravicami, obveznostmi, premoženjem, poiskati varne pravne poti, da bodo naše odločitve prave, optimalne, v skladu s predpisi in na koncu, da bomo lahko dosegli pravno varstvo, če se kaj ne bo izvršilo, kot je dogovorjeno v pogodbi ali izteklo, kot smo si zamišljali, da bi moralo biti.

TFL Glasnik:
Kateri pravnik sploh lahko postane notar?

Sonja Kralj:
Pogoji so zapisani v Zakonu o notariatu – med drugim seveda izobrazba, pravniški državni izpit, 5 let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem odvetniku in predvsem, da je vreden javnega zaupanja. Ko so bili leta 1994 in 1995 imenovani prvi notarji, je večina prišla iz vrst sodnikov ali odvetnikov. Po 25 letih je za nami pomembna zgodovina, tudi generacija notarjev se zamenjuje, prihajajo mlajši, tudi iz drugih poklicev in ocenjujem, da izkušnje, ki jih prinašajo, bogatijo notariat.

TFL Glasnik:
Za to delo ni potreben certifikat oz. izpit, gre za imenovanje.

Sonja Kralj:
Seveda. Ministrstvo za pravosodje opravi razpis, pri izbiri je končna beseda ministrova. V času ministra Klemenčiča je bil dosežen dogovor, da smo sodelovali v komisiji za izbiro notarjev tudi mi, notarji, imeli svoje predstavnike. Kot mi je znano, pa se je pri zadnjih razpisih sedanji minister odločil, da notarji več ne sodelujemo, kar se mi zdi zelo škoda. To pa zato, ker seveda znanje, ki bi ga moral pokazati kandidati, najlažje izzove z vprašanji notar.

TFL Glasnik:
Morda še beseda o finančnem položaju notarjev. Po objavljenih podatkih vas je 91. Včasih je veljalo, da so notarji prihodkovno kar močni. V zadnjih letih ni tako, saj živite od tarif, s tem denarjem morate kriti tudi vse stroške. Tudi bilance notarjev ne govorijo o sanjskih zaslužkih. V vašem mandatu ste si zadali kar nekaj nalog, med drugim dvig notarskih tarif in da bi notarji dobili pristojnosti na področju razvez zakonskih zvez, pri izvršbi in še drugje.

Sonja Kralj:
Zaslužki so vedno zanimiva tema, sploh za ljudi, ki ne poznajo dela in organizacije inštitucije kot je notariat. Vsako leto pošiljamo podatke o doseženih prihodkih notarskih pisarn notarski zbornici, ki o tem obvešča javnost. Razponi prihodkov so zelo veliki. Pisarne z najvišjimi prihodki so velike, s številčno kadrovsko zasedbo, kar pomeni, da tudi stroškovno to pomeni velik izdatek. Podatek, koliko ostane notarju po pokritju vseh stroškov pisarne, je ob povedanem čisto drugačen kot podatek o letno doseženem prihodku.

Moja največja skrb kot predsednice notarske zbornice niso bili tisti notarji z večjimi zaslužki, ampak tisti z najnižjimi. V času, ko je bil dr. Šturm minister za pravosodje, je zelo korenito posegel v notariat, a vedno poudarim, da je vendarle postavil neke kriterije. Dejal je recimo, da notarska pisarna ne moreta biti notar in tajnica. Postavil je prag 250.000 evrov prihodka, da je notarska pisarna organizirana, da lahko zadosti potrebam ljudi, kot je določeno v zakonu. Če pogledamo rezultate danes, je polovica notarjev že skorajda pod tem pragom. Nekateri zelo nizko. V luči vodenja zbornice in tudi kot notarka lahko nesporno rečem, da je to skrb vzbujajoče. Notariat je javna služba, ki mora biti vsak čas dosegljiva ljudem, blizu njim - lokacije notarskih pisarn so po vsej Sloveniji, mora biti tehnično opremljen, mora dobro funkcionirati. Če v nekem kraju notar nima pomočnika in si ga ne more privoščiti, potem vsaka notarjeva odsotnost pomenim, da je notarsko delo okrnjeno.

Ne bom rekla, da je to krivda nizkih tarif, ki so v primerjavi z drugimi strokami, ki se ukvarjajo tudi s posli sestavljanja pogodb, da ne govorim o zakotnih pisačih, res zelo nizke. V tujini so pristojnosti notarjev drugačne, širše in seveda bi tudi nove pristojnosti notarjev vplivale na materialni položaj notarskih pisarn.

Glede novih pristojnosti notarjev in prizadevanj v zvezi s tem, pa sem prepričana, da realnost, raznolike življenjske situacije ljudi, pravica ljudi, da urejajo svoje premoženje na bolj enostaven in ob tem varen način, da ljudje tudi v urejanju zadev s čezmejnim elementom nimajo nepotrebnih ovir; vse to narekuje, da iščemo in predlagamo določene spremembe zakonodaje. V zvezi s tem notarji pogosto opozarjamo na potrebne spremembe zakonov. Kot sem povedala, smo aktivni tudi v razpravah glede dedovanja. Tudi strokovna literatura in sodna praksa opozarja na nujnost sprememb nekaterih problematičnih rešitev našega sedanjega Zakona o dedovanju. Gre za vprašanje nujnih dedičev in nujnega deleža. Potrebno bi bilo predlagati, da se odpravi te omejitve posameznikovega razpolaganja z lastninsko pravico, ki je ustavno varovana. Menim tudi, da bi bilo potrebno odpreti vprašanje izločitve v korist potomcev in ureditve, da se naj oporoka razlaga v korist oporočnega in ne zakonitega dediča. Potrebno bi bilo urediti register sporazumov o neuvedenem dedovanju, kajti ti sporazumi nikomur niso koristni, če jih ni mogoče preveriti oz. preveriti ali je pravni prednik s katerim od dedičev sklenil tak sporazum, kar seveda vpliva na položaj ostalih dedičev.

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete prihodnost glede tega? To predstavlja za vas še en, nov izziv.

Sonja Kralj:
Kolegi se nasmehnejo, ko to rečem, ampak verjamem, da se bo zgodilo, ker je nujno. To zahteva življenje. Notarji namreč poleg poslanstva uveljavljanja pravne države in pravnega reda enakopravno razumemo in živimo tudi poslanstvo omogočanja civilni družbi, da pošteno in s čim manj ovirami opravlja svoje naloge.

Veljavni zakon o dedovanju je bil v Sloveniji sprejet leta 1976, globoko v redu, ki ni poznalo niti pojma civilne družbe, niti ni posameznike razumelo kot realne lastnike premoženja. Niti malenkostne spremembe zakona leta 1978 in 2001 niti novela zakona iz leta 2015, ki je na predlog notarjev uvedla možnost odpovedi dedovanja zakonca, ne spremeni osnovnega dejstva, da zakon niti približno ne odraža ne več ravno novih razumevanj civilne družbe in premoženja v tej družbi. Zakon temelji na predpostavki, da mora sistem skrbeti za posameznike, danes pa živimo v svetu, v katerem mora vsak poskrbeti zase, sistem pa mu mora omogočiti le ustrezen pravni okvir delovanja. Veljavni Zakon o dedovanju je v osnovi preživet. Ustvarja konfliktne situacije, ki vodijo v nepotrebne spore. Ustvarja nepotrebne ovire, ki dražijo postopke in ki onemogočajo poslanstvo prava, da civilni družbi olajšuje, ne pa otežuje življenje.

TFL Glasnik:
Veliko ste dosegli v dvojnem mandatu. Morda za konec še beseda o projektu, ki ste ga začeli na tem položaju, to je mednarodna konferenca o raznolikosti izvršilnih naslovov pri čezmejni izterjavi dolgov v EU, ki se je zaključila pred 14 dnevi. Kaj je bil glavni poudarek in kaj je prispevala Slovenija? Kakšna je bila vaša vloga?

Sonja Kralj:
Moram reči, da se ta projekt izjemno lepo odvija. NZS kot projektni partner sodeluje s PF v Mariboru in drugimi partnerji iz EU pri projektu En4s, ki se financira iz sredstev EU.

Notarji se pri svojem vsakodnevnem delu soočamo z vprašanji o neposredni izvršljivosti notarskih listin, z izvršljivostjo tujih notarskih listin in s težavami pri prekomejni izvedbi listin, kar je posledica raznolikosti izvršilnih naslovov, sodb, notarskih zapisov znotraj EU prostora.

Ta evropski projekt je pravzaprav namenjen spoznavanju teh raznolikih izvršilnih naslovov in tudi tega, kaj nacionalna zakonodaja predvideva pri pripravi teh naslovov, da je izvršljivost v tujini potem lahko pripoznana.

Projekt je še posebej odprl probleme pri izvajanju izvršilnih naslovov sodelujočih držav. Zdaj na vseh nosilcih tega projekta, da bomo znali implementirati vse te rezultate in morda prispevati predloge k praksi in spremembam zakonodaje, kar bi čezmejni pretok izvršljivih listin še bolj olajšal. Evropa je enoten življenjski prostor in mora postati tudi vedno bolj enoten pravni prostor.

TFL Glasnik:
Kakšne ovire so še, če vprašam konkretno, da postane notarski zapis iz Slovenije izvršljiv recimo v Nemčiji?

Sonja Kralj:
Je že zdaj in tudi obratno. Najpomembnejše pa je, da se moramo opremiti z znanjem.

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Sonja Kralj:
Prepričana sem, da moramo umiriti stvari, da moramo znati ceniti to, kar smo dosegli in imamo, pri sebi in okolici poiskati pozitivne stvari – ne dvomim, da jih imamo veliko. Da spoštujemo drug drugega in sodelujemo ter z argumenti dosegamo spremembe, tako v zasebnem kot v profesionalnem življenju. Lahko rečem, da sem čutila pozitivne rezultate, če smo tako delovali.