TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se deloma ugodi tako, da se v 1. točki izreka sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1247/2020/4 (1312-33) z dne 10. 7. 2020 za besedo „istovetnosti“ odpravi besedilo „in dejstev na katerih temelji prošnja, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil“.

II. V preostalem se tožba zavrne.

III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Zgolj dejstvo, da tožnik svoje identitete ne izkazuje s predložitvijo osebnih dokumentov, za uporabo prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne zadostuje, saj to namreč pomeni le, da tožnik svoje identitete ni izkazal nedvoumno, ne pa tudi, da je dvom v identiteto, ki jo zatrjuje oseba, ki prosi za mednarodno zaščito, tudi očiten. Dvom je očiten le, če je podkrepljen še z dodatnimi okoliščinami. V tem primeru s časovnim obdobjem, ki je minil od tožnikove obljube, da bo pridobil kopijo osebne izkaznice, pa tega ni storil ter z opustitvijo njegove sodelovalne dolžnosti in prizadevanj, da bi resnično potrdil svojo identiteto.

Ker toženka ni izkazala oziroma utemeljila, da je v tej fazi postopka pri razgovoru s tožnikom o podaji prošnje izkoristila vse možnosti, da razčisti pravno pomembna dejstva, tudi ni izkazala drugega kumulativnega elementa, vzročne zveze med relevantnimi dejstvi in omejitvijo gibanja. Tako tudi drugo navedeni kumulativni pogoj ni izpolnjen, posledično pa tudi ne pogoji za omejitev gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.