TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Na področju upravljanja premoženja se v zadnjem času vse bolj razvija in utrjuje koncept odgovornega investiranja. Ta pristop do naložb korenito spreminja priložnosti tako individualnih kot institucionalnih vlagateljev glede investicijskih strategij.

Odgovorno investiranje predstavlja novo paradigmo, ki vlagateljem omogoča vključitev dodatnega vidika meril v proces odločanja. Ta merila obsegajo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike, s čimer se bistveno poglobi razumevanje potencialnih tveganj in priložnosti, ki spremljajo investicijske odločitve. Tak pristop ne le vzpostavlja ustrezne pogoje za doseganje dolgoročno uspešnega upravljanja premoženja, temveč tudi na novo opredeljuje pojmovanje vrednosti pri podjetjih in njihovo tržno vrednotenje.

2. ODGOVORNO INVESTIRANJE

Panoga upravljanja premoženja ima veliko priložnost in odgovornost sooblikovati trajnostno prihodnost. Z investiranjem v podjetja in države se namreč presoja, kateri poslovni modeli in projekti bodo dobili finančne vire ter posledično oblikovali našo prihodnost.

Tradicionalni investicijski pristopi so se osredotočali predvsem na finančne kazalnike, kot so prihodki, marže in rast vrednosti naložb. V konceptu odgovornega investiranja se ti kriteriji razširjajo – investitorji upoštevajo tudi, kako podjetja upravljajo svoje vire, kako delujejo na področju družbene odgovornosti, kakšna je njihova poslovna praksa oziroma kako vplivajo na okolje.

Prve pobude k odgovornemu investiranju segajo že več desetletij nazaj. A so bili dolgo dosegi takega načina investiranja skromni in osredotočeni predvsem na izključevanje določenih sektorjev ali podjetij iz investicijskih portfeljev zaradi moralnih ali etičnih prepričanj. Sčasoma je koncept dozorel in s sklenitvijo zelenega dogovora evropske unije ter osredotočenjem tega na finančni sektor kot ključnega igralca v financiranju trajnostne prihodnosti je odgovorno investiranje postalo širše sprejeto in sistematično implementirano.

Po stanju na dan 31. decembra 2023 tako kar 59 odstotkov vzajemnih skladov v evropski uniji pri investicijskih odločitvah že upošteva trajnostne vidike (Morningstar, 2024). To presega najbolj optimistične napovedi¹ in kaže na pomemben premik v razumevanju investicijskega procesa.

3. ODGOVORNO INVESTIRANJE: NOVA NORMALNOST

Koncept odgovornega investiranja se je torej razširil v veliki meri kot posledica regulativnih sprememb. Masovni premiki na finančnih trgih kažejo na to, da je regulativni okvir sicer pomembna spodbuda za finančni sektor, a je tudi okrepil zavedanje vlagateljev in celotne finančne industrije, da trajnostni vidiki vplivajo na dolgoročno vrednost in stabilnost njihovih naložb.

Študije kažejo, da vključevanje trajnostnih kriterijev ne vpliva negativno na finančno donosnost. Celo nasprotno, ker lahko tak pristop pomaga zmanjšati tveganja, lahko pripomore k višji tveganju prilagojeni donosnosti (Kumpar et al, 2016; Gupta in Chaudhary, 2023; Dimson et al., 2023). Odgovorno investiranje ponuja nove investicijske priložnosti, saj se svetovna gospodarstva vse bolj osredotočajo na trajnostni razvoj.

Danes smo na prelomni točki, saj se zavedanje o pomenu vpliva t. i. trajnostnih tveganj povečuje po vsem svetu. Svetovni gospodarski forum tako v svojem poročilu o tveganjih za leto 2024 navaja, da trajnostna tveganja predstavljajo največjo grožnjo človeštvu v naslednjem desetletju. Med desetimi največjimi tveganji, ki jih izpostavljajo, je večina povezana s klimatskimi spremembami in okoljsko degradacijo ter posledičnimi družbenimi vplivi. To jasno kaže na povečanje potrebe po trajnostnih pristopih v vseh segmentih družbe, vključno s finančnim sektorjem.

Investiranje z upoštevanjem trajnostnih vidikov postaja nova normalnost. Najpogostejši razlogi za vključevanje trajnostnih vidikov v naložbene procese v svetovnem merilu vključujejo zunanje povpraševanje strank (52 %; v naši regiji 83 %²) in ublažitev dolgoročnih investicijskih tveganj (51 %). Dodatni motivi pa so izogibanje tveganjem ugleda (37 %), fiduciarna dolžnost in doseganje družbenega dobrega (oba razloga 36 %) (Ftse Russell, 2024).

Osrednji temi tovrstnega investiranja sta bili v letu 2023 dobro upravljanje podjetij (54 % v svetovnem merilu in 55 % v regiji) ter ukvarjanje s podnebnimi spremembami oz. izpusti toplogrednih plinov (73 % lastnikov sredstev v regiji je navedlo to področje kot osrednjo temo) (Ftse Russell, 2024).

4. PRISTOPI K ODGOVORNEMU INVESTIRANJU

Odgovorno investiranje ni enoten koncept, saj lahko vključuje različne strategije in pristope, ki omogočajo, da pri investicijskih odločitvah upoštevamo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike. Pristopi se med seboj razlikujejo glede na stopnjo vključitve trajnostnih vidikov, in tudi glede na cilje, ki jih želijo doseči.

Predstavljamo nekaj osnovnih pristopov k odgovornemu investiranju.

1. Negativna selekcija izključevanje

Ta pristop vključuje izključitev določenih podjetij ali sektorjev iz investicijskega portfelja na podlagi izbranih nefinančnih kriterijev. Temelji predvsem na moralnih ali etičnih prepričanjih, kar pomeni, da se investitorji z negativno selekcijo izogibajo investiranju v podjetja, ki delujejo v kontroverznih panogah, kot je proizvodnja orožja, fosilnih goriv in tobaka. Danes se ta pristop uporablja tudi za zmanjšanje izpostavljenosti podjetjem, katerih poslovanje zaznamujejo velika okoljska in/ali družbena tveganja.

2. Pozitivna selekcija vključevanje

Nasprotje negativne selekcije je pozitivna selekcija, ki vključuje izbiro in investiranje v podjetja, ki izpolnjujejo izbrane trajnostne standarde. Ta pristop spodbuja podjetja z dobrimi praksami na področju trajnosti ter hkrati vlagateljem omogoča, da prispevajo k družbenim in okoljskim spremembam. Pozitivna selekcija lahko na primer vključuje vlaganje v sektorje, ki so ključni za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, kot so obnovljivi viri energije ali čista tehnologija.

3. Integracija trajnostnih vidikov

Integracija pomeni, da se pri ocenjevanju investicijskih priložnosti in tveganj ob tradicionalnih merilih v celotnem procesu odločanja upoštevajo tudi trajnostni dejavniki. Pristop se ne osredotoča le na izogibanje tveganjem, ampak tudi na iskanje priložnosti. Omogoča boljše razumevanje celotnega spektra priložnosti in tveganj, povezanih s prihodnostjo in posledično z investiranjem.

4. Aktivno lastništvo

Uveljavljanje pravic in vpliva, ki jih ima vlagatelj kot delničar, vključuje dialog z vodstvi podjetij, glasovanje na skupščinah delničarjev in sodelovanje v pobudah za izboljšanje trajnostnih vidikov poslovanja. Ta pristop lahko vpliva na kakovost korporativnega upravljanja podjetij in pomeni neposredno spodbudo za odgovornejše in dolgoročno vzdržnejše poslovanje.

5. Investiranje s pozitivnim vplivom

Investiranje s pozitivnim vplivom ob spremljanju finančnega donosa aktivno išče naložbene priložnosti, ki imajo jasen in merljiv pozitiven družbeni ali okoljski vpliv na točno določen cilj.

V praksi se pri vzpostavitvi celostne strategije odgovornega investiranja običajno kombinira več različnih pristopov.

5. VIRI TRAJNOSTNIH PODATKOV

Za uspešno vključevanje trajnostnih vidikov v odločanje o naložbah investitorji potrebujejo dostop do zanesljivih in natančnih podatkov ter sposobnost, da te informacije učinkovito uporabijo pri oblikovanju naložbenih strategij.

Pri izbiranju naložb se opirajo na organizacije, ki zbirajo in ocenjujejo okoljske, družbene in upravljavske parametre za podjetja. Gre za posrednike podatkov in informacij, ki v trenutnih okoliščinah zasedajo pomembno vlogo znotraj finančne industrije. Njihove podatke in ocene pomagajo razumeti, kako uspešno podjetja odgovarjajo na vprašanja, kot so okoljska trajnost, družbena odgovornost in transparentnost upravljanja. Predstavljamo nekaj najbolj znanih in vplivnih organizacij, ki ponujajo trajnostne podatke oziroma pripravljajo druge trajnostne rešitve za institucionalne vlagatelje:

• MSCi, S&P in Mornigstar ponujajo različne trajnostne podatke, raziskave in ocene ter trajnostne indekse;
• ISS ponuja različne trajnostne podatke in ocene ter priporočila za glasovanje; Glass lewis ponuja priporočila za glasovanje;
• Bloomberg je največji ponudnik finančnih podatkov na svetu in med drugim tudi različnih trajnostnih podatkov, raziskav in ocen;
• Moody's, Fitch in prej omenjen s&p ponujajo trajnostne ocene in raziskave za vlagatelje v dolžniške finančne instrumente.

Tovrstne organizacije uporabljajo različne metodologije za ocenjevanje trajnostnih parametrov, vendar imajo skupni cilj pomagati vlagateljem in drugim deležnikom pri sprejemanju bolj informiranih odločitev, ki temeljijo na trajnostnih merilih. To področje se hitro razvija, zato se nenehno pojavljajo nove organizacije in orodja, ki ponujajo dodatne vpoglede in analize.

Spreminjajoče se tržne razmere, regulativne zahteve (vključujoč razkritja in standardizacijo poročanja) ter nove raziskave, ki proučujejo razmerja med korporativno družbeno uspešnostjo in finančno uspešnostjo, številne družbe za upravljanje napeljujejo tudi k razvoju lastnih orodij za trajnostno ocenjevanje in razvrščanje naložb. Izhodišče so številni viri podatkov, združeni v obsežne baze, iz katerih se po različnih kriterijih iščejo naložbene priložnosti, usklajene s strategijo oziroma filozofijo. Pri preučevanju naložbenih priložnosti se pospešeno vpeljujejo tudi zmogljivosti umetne inteligence.

6. VPLIV ODGOVORNEGA INVESTIRANJA NA VREDNOST PODJETIJ

Strateški gonilniki trajnosti so razširjeni onkraj izključno okoljskih vprašanj. Globalizacija, gospodarska nihanja in inovacije v znanju so postali prav tako pomembni kot zelene tehnologije in politike zmanjševanja ogljika. Koncept trajnostne vrednosti se razvija kot odgovor na globalne trajnostne trende.

Paradigma na področju investiranja se je spremenila. Če so bili vlagatelji včasih pripravljeni plačati predvsem za fizična sredstva, kot so nepremičnine, oprema in stroji, danes vrednost podjetij sestavljajo večinoma neopredmetene vrednote, kot so ugled, korporativna kultura in zvestoba strank. Poleg tega so se javni interesi premaknili od dojemanja podjetij kot zgolj finančnih tržnih udeležencev do akterjev, ki bi morali prispevati k dobremu počutju družbe in okolja.

Medtem ko je vrednost delničarjev sprva opisovala predvsem kratkoročno usmerjenost v dobiček, danes koncept vse bolj odraža potrebo po odgovornem in trajnostnem delovanju organizacije, da si dolgoročno zagotovi svoje mesto v gospodarstvu. Vse večji poudarek se daje ohranjanju dolgoročne vrednosti za vse deležnike. Prelomen članek na tem področju je The Big Idea: Creating Shared Value porterja in kramerja (2011), saj je vpeljal nov pristop k poslovanju, ki združuje ekonomski uspeh z družbenim napredkom, tako da korenito preoblikuje tradicionalno razumevanje vloge podjetij v družbi.

Podjetja se soočajo z veliko priložnostjo, saj se kapital in povpraševanje strank pomikata k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Pomembno je, da podjetja delujejo hitro in strateško, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja prehod na neto ničelne emisije, in se izognejo tveganju zastarelih sredstev ter izgube tržnega deleža.

Povečanje poudarka na dobre prakse upravljanja podjetij ter nižje izpuste toplogrednih plinov bo imelo posledice tudi pri vrednotenju finančnih sredstev. Sredstva, ki so dobro upravljana in usklajena s trajnostnimi cilji, lahko pritegnejo večje zanimanje vlagateljev, kar zvišuje njihovo vrednost. Velika ogljična tveganja ali slabe upravljavske prakse lahko po drugi strani na vrednotenje vplivajo negativno.

Vpliv nefinančnih ciljev na vrednost sredstev je odvisen od številnih dejavnikov. Pomembno vlogo ima panoga, iz katere je podjetje, kot je predvideno v standardih sasb (sustainability accounting standards board, 2024). Ti standardi kot okvir za poročanje o finančno pomembnih trajnostnih informacijah po panogah omogočajo podjetjem, da bolje upravljajo svoje učinke na ključna trajnostna vprašanja in o njih komunicirajo. To pomeni, da bodo podjetja, ki se učinkovito prilagajajo in izpolnjujejo te standarde, predvidoma videla pozitiven vpliv na vrednotenje svojih finančnih sredstev, medtem ko bodo tista, ki zaostajajo, soočena z negativnimi finančnimi posledicami.

Jean Rogers kot ustanoviteljica in nekdanja izvršna direktorica sasb-a zagovarja razvoj in uporabo standardiziranih okvirov za poročanje o trajnosti. Poudarja, da podjetja poročajo o trajnostnih dejavnikih relevantno, zanesljivo in primerljivo ter da je za podjetja ključno, da o svojih trajnostnih praksah in strategijah komunicirajo transparentno, omogočajoč deležnikom jasen vpogled v njihov vpliv in delovanje na področju okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov. Ta pristop ne le spodbuja boljše razumevanje trajnostnih praks podjetij, ampak tudi podpira bolj informirane odločitve vlagateljev, potrošnikov in drugih ključnih deležnikov. Tudi eccles et al. (2001) poudarjajo, da trajnost in transparentnost nista le etični imperativ, ampak ključna elementa za dolgoročno uspešnost podjetij.

Ustrezno vključevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov v strategijo podjetja ima tako oprijemljiv vpliv na izboljšanje finančne uspešnosti in zvišanje vrednosti podjetja. V nadaljevanju so navedeni konkretni vplivi in primer, kako se to opazi v praksi:

• Zmanjšanje operativnih stroškov. Podjetja, ki učinkovito upravljajo okoljske vidike svojega poslovanja, lahko zmanjšajo porabo energije, vode in drugih virov, kar vodi v znatno zmanjšanje operativnih stroškov. Na primer: prehod na obnovljive vire energije lahko zmanjša stroške električne energije.
• Izboljšanje ugleda blagovne znamke in povečanje tržnega deleža. Podjetja, ki se javno zavežejo k trajnostnim ciljem in pokažejo svoj napredek, pogosto prejemajo pozitivne odzive potrošnikov in vlagateljev. To lahko pripomore k izboljšanju ugleda blagovne znamke in povečanju tržnega deleža. Na primer: patagonia je primer podjetja, znanega po svoji zavezanosti okolju, kar mu je pomagalo zgraditi močno blagovno znamko in zvestobo strank.
• Privabljanje in zadrževanje talentov. Podjetja z močno zavezanostjo družbenim vprašanjem, kot so raznolikost in vključenost, so pogosto privlačnejša za potencialne zaposlene. To lahko vodi do privabljanja boljših talentov in zmanjšanja stroškov fluktuacije. Na primer: podjetje Google se redno uvršča na vrh seznama želenih delodajalcev tudi zaradi svoje kulture in zavez k raznolikosti.
• Izboljšanje dostopa do kapitala. Vlagatelji in finančne ustanove vse pogosteje upoštevajo trajnostna merila pri odločanju o naložbah. Podjetja z dobrimi tovrstnimi praksami pogosto lažje dostopajo do virov financiranja pod ugodnejšimi pogoji. Na primer: podjetje Unilever je zaradi svoje zavezanosti k trajnostnemu razvoju pritegnilo pozornost trajnostno usmerjenih vlagateljev.
• Zmanjšanje regulativnih in pravnih tveganj. Podjetja, ki proaktivno upravljajo trajnostne vidike, lahko bolje predvidevajo in se prilagajajo zakonodajnim spremembam, zmanjšujejo tveganje kazni in drugih pravnih posledic. Na primer: podjetje tesla je z vlaganjem v električna vozila utrdilo svoj tržni položaj in zmanjšalo občutljivost na velike regulativne spremembe v avtomobilski industriji.

Konkretne študije primerov kažejo, da integracija trajnostnih praks v poslovne modele pomeni neposredne finančne koristi. To ne koristi le podjetjem in njihovim delničarjem, temveč hkrati pozitivno vpliva na družbo in okolje.

7. SKLEP

S prepoznavanjem in vključevanjem trajnostnih dejavnikov v investicijske strategije lahko finančni sektor igra osrednjo vlogo pri oblikovanju trajnostnejše prihodnosti. Vsaka finančna odločitev ima moč in odgovornost sooblikovati našo skupno prihodnost.

Vlagatelji in finančne institucije po vsem svetu so pred izzivom, kako ustrezno integrirati trajnostne dejavnike v svoje investicijske strategije in s tem tudi ustrezno upravljati naložbena tveganja in priložnosti. S tem prispevajo ne le k trajnostnemu razvoju, ampak tudi k višji dolgoročni tveganju prilagojeni donosnosti naložb in s tem k izpolnjevanju svoje osrednje – fiduciarne – dolžnosti v najširšem pomenu besede.

Investiranje ob upoštevanju trajnostnih vidikov postaja temelj sodobnih naložbenih strategij, pri čemer se kot glavni razlogi za vključitev teh vidikov izpostavljajo zunanje povpraševanje strank in ublažitev dolgoročnih investicijskih tveganj. V svetovnem merilu je zaznati rastočo zavezanost predvsem do dveh nefinančnih ciljev – dobrega upravljanja podjetij in aktivnega odziva na podnebne spremembe.

Uspešna integracija trajnostnih vidikov v poslovni model neposredno pozitivno vpliva na finančni rezultat in s tem na vrednost podjetja. Razlogov za to je več in so večplastni – vse od zmanjšanja operativnih stroškov, izboljšanja ugleda blagovne znamke, pozitivnega vpliva na privabljanje in zadržanje talentov do izboljšanega dostopa do virov financiranja ter ustreznega upravljanja pravnih in regulativnih tveganj.

8. VIRI

1. Elroy, D., Marsh, p., staunton, M. (2023). Credit Suisse Global Investment Returns Yearbook 2023 Summary Edition. Credit Suisse.
2. Eccles, R. G., Herz, R. H., Keegan, E. M., phillips, D. M. H. (2001). The Value Reporting Revolution: Moving Beyond the Earnings Game. John Wiley & sons.
3. Ftse Russell (2024). Asset owners commit to maturing sustainable investment strategies - Sustainable Investment Asset Owner Report 2023. Najdeno 1. aprila 2024 na spletni povezavi.
4. Gupta, H., Chaudhary, R. (2023). an analysis of Volatility and Risk-adjusted Returns of esg indices in Developed and emerging economies.Risks, oktober 2023, 11 (10), 182.
5. Kumar, N. A. C, smith, C., badis, l., Wang, N. (2016). ESG factors and risk-adjusted performance: a new quantitative model. Journal of Sustainable Finance & Investment, oktober 2016.
6. Morningstar (2024). SFDR Article 8 and Article 9 Funds: Q4 2023 in Review. Najdeno 25. marca 2024 na spletni povezavi.
7. Porter, M. E., Kramer, M. R. (2011). The Big Idea: Creating Shared Value: How to Reinvent Capitalism—and Unleash a Wave of Innovation and Growth. Najdeno 4. aprila 2024 na spletni povezavi.
8. PWC (2022). The growth opportunity of the century. Sustainable Finance series. Traditional Wealth and Assets Management. Najdeno 25. marca 2024 na spletni povezavi.
9. Value Reporting Foundation (b. l.). SASB Standards. iFRs Foundation. Najdeno 1. aprila 2024 na spletni povezavi.

Opombe:

1. Po najbolj optimističnih napovedih iz leta 2022 naj bi bil ta delež do konca leta 2025 57 odstotkov (PWC, 2022).
2. Uvrščamo se v regijo EMEA, torej med države Evrope, bližnjega vzhoda in Afrike.