TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper odločitev, s katero je bil delno zavrnjen zahtevek prvega tožnika (to je odločitev v drugem odstavku točke I izreka), se zavrže.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Res je nepremičnina, na kateri je nastala škoda, v solastnini, a to ne izključuje možnosti, da zgolj posamezen solastnik zahteva povračilo škode (ustrezno višini njegovega solastnega deleža) ali povračila škode, ki je nastala (le) njemu. Tudi odločitev o zahtevku solastnikov, ki povračilo škode zahtevajo z isto tožbo, je lahko različna. Tožnika sta zato v tej pravdi navadna sospornika (196. člen ZPP) in vsak zase samostojna stranka, dejanja oziroma opustitve enega pa ne koristijo in ne škodujejo drugemu. Drugi tožnik zato s pritožbo ne more izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvega tožnika.

Nepremičnina (še) ni razdeljena, ampak je razdeljena le lastninska pravica. Vendar pa pritožnik spregleda s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je stroške za odpravo (celotne) škode v konkretnem primeru kril le prvi tožnik. Podlage, da bi mu sodišče, čeprav je (tudi njegova) škoda odpravljena, prisodilo še denarno odškodnino, zato ni.