TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je že v pritožbi z dne 11. 2. 2019 zoper razveljavitveni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani navedla, da je sklepe o izvršbi na podlagi verodostojnih listin prejela 3. 1. 2019, vse dolgovane zneske iz teh sklepov pa je toženki (tam upnici) poravnala do 7. 1. 2019. Iz te navedbe sledi, da jih je poravnala znotraj osemdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev, torej v ugovornem roku. Ugovora, ki je za dolžnika edino možno pravno sredstvo, pa ni vložila. Niti tega ni zatrjevala. Zato so vsi ti sklepi v dajatvenem in izvršilnem delu postali pravnomočni.

Stranka z obogatitvenim zahtevkom na vračilo dvakrat plačanega dolga ne more uspeti, če obstaja pravnomočna odločba, iz katere izhaja, da je dolg v trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost, še vedno obstajal. V drugem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati, da je obveznost prenehala na podlagi dejstev, ki so nastala v obdobju, ki ga vključujejo časovne meje pravnomočnosti. Če je stranka svojo obveznost izpolnila pred časovno mejo pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bilo naloženo plačilo obveznosti, tega dejstva ne more več uspešno uveljavljati, ker bi njegova presoja pomenila ponovno odločanje o že pravnomočno razsojeni zadevi.

Iz zgornje obrazložitve sledi, da zahtevku tožnice zakon ne daje pravnega varstva. Oziroma drugače povedano. Njena tožba je nesklepčna, ker iz trditvene podlage tožnice ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.