TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je verjetnost nastanka težko nadomestljive škode izkazana s tem, da se bo s spremembo strukture poslovnih deležev (z dokapitalizacijo družbe A., d.o.o., ki je v 100% lasti prvotoženca) popolnoma izničil namen in cilj pravde, ki ga predstavlja ohranitev obstoječega stanja s 100 % poslovnim deležem v družbi B., d.o.o. Tožnica namreč upravičeno zasleduje tudi svoja korporacijska upravičenja, ki izhajajo iz poslovnega deleža in so tako tudi pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je z verjetnostjo izkazano, da je tožnica originarna imetnica poslovnega deleža, saj gre za premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske skupnosti oziroma na podlagi sredstev iz skupnega premoženja. Drugi stavek 67. člena DZ namreč določa, da je skupno premoženje zakoncev tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Pri tem pa v slovenski teoriji in sodni praksi ni sporno, da spadajo v skupno premoženje zakoncev tudi korporacijske pravice iz deleža v kapitalski družbi, če so pridobljene na podlagi sredstev iz skupnega premoženja.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi vsebino Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z dne 20. 4. 2022, sklenjene med drugotožencem in družbo A., d.o.o. (dokaz B52), v skladu s katero, in sicer v skladu z njenim 19. členom ter prav tako v skladu z določbo 501. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, bo lahko družba A., d.o.o. kot družbenica, ki bi pridobila več kot 90 % poslovni delež, lahko zahtevala izključitev družbenika, ki je imetnik poslovnega deleža št. 274738, to je C. C., kateri bi po izvedeni dokapitalizaciji postal manjšinski družbenik z deležem manj kot 10%. To pa bi v končni posledici v primeru izključitve drugotoženca iz družbe še pomenilo, da bi bila vrednost poslovnega deleža ob izključitvi v skladu s šestim odstavkom 502. člena ZGD-11 izplačana drugotožencu C. C. in tožnica, kljub predmetni tožbi, iz naslova vrednosti poslovnega deleža v družbi B., d.o.o. kot skupnega premoženja, ne bi prejela prav ničesar. S tem bi se popolnoma izničil namen in cilj predmetne pravde, prav tako pa v nadaljevanju pravde za razdelitev skupnega premoženja, kamor več ne bi spadal sporni poslovni delež. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da za tožnico ne obstaja zgolj verjetnost nastanka škode v obliki izgube korporacijskih pravic, temveč tudi v obliki izgube same premoženjske vrednosti poslovnega deleža.