TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

Prispevek na podlagi zgledov iz svetovalne prakse za širše, tudi neračunovodsko občinstvo, prikazuje proces upravljanja s tveganji², uporaben tako v gospodarskih družbah kot v drugih organizacijah. Teoretske osnove na podlagi izkušenj avtorja dopolnjuje s priporočili za uspešno upravljanje v poslovni praksi. Posveča se praktičnim izzivom za upravljanje s tveganji in izpostavlja potrebo po nadgradnji prevladujoče prakse prepoznavanja tveganj in merjenja izpostavljenosti z aktivnim upravljanjem tveganj kot pogojem za dejansko uspešno upravljanje s tveganji in za poslovanje nasploh.

Prispevek obravnava:

• ključne pojme, koncept in koristi upravljanja s tveganji;
• modela upravljanja s tveganji ISO 31000 in COSO;
• proces upravljanja s tveganji in tri obrambne linije;
• register tveganj, matriko tveganj, profil tveganj, apetit do tveganj, toleranco tveganj
• priporočila za proaktivno upravljanje s tveganji.

2 AKTUALNOST upravljanja s tveganji

Hitri razvoj tehnologij in organizacij in prizadevanje za regionalno oziroma globalno konkurenčnost vodita v vse večjo negotovost in tudi razvoja združb. V njihovem delovanju se pojavlja vse več negotovosti in zato tveganj, ki lahko ogrozijo njihovo uspešnost in razvoj. Zato se ravnanju organizacij v povezavi s tveganji posveča vse več pozornosti. Pri tem gre za preučevanje možnih ali celo nepredvidljivih vplivov na doseganje postavljenih ciljev poslovanja, ugotavljanje verjetnosti in možne posledice njihovega nastopa. (Rozman, 2017).

Upravljanje s tveganji (angl. Enterprise Risk Management) je pomembno v zasebnem in javnem sektorju, v finančnih in nefinančnih združbah, za izkušene praktike in raziskovalce, za velike in majhne združbe. Na podlagi poznavanja prakse upravljanja s tveganji dokajšnjega števila mednarodnih in na drugi strani slovenskih organizacij podjetij bom v nadaljevanju poleg povzetka ključnih vodil za upravljanje s tveganji navedel tudi ključne pomanjkljivosti poslovne prakse in podal priporočila, kako delovanje nadgraditi, da bi bilo upravljanje tveganj – in priložnosti – kar najbolj uspešno.

Tveganja niso povezana le z (lastnimi) slabostmi oziroma zunanjimi nevarnostmi, pač pa tudi s priložnostmi. Svet se vrti prehitro, da bi delovali v popolni gotovosti in brez tveganj; ne le zato, ker vseh ne poznamo oziroma bi njihovo prepoznavanje trajalo predolgo, zelo verjetno bi nas bolj prilagodljivi in agilnejši medtem prehiteli. Tehnološke in druge spremembe se odvijajo izredno hitro, obdobja prebojnih tehnologij se vedno bolj skrajšujejo. Podjetja, ki ne bodo znala zaznavati priložnosti ali jih ne bodo uspela dovolj hitro izkoristiti, bodo izgubljala tekmo s tistimi, ki to znajo in zmorejo (11). Preprečevanje oziroma Odpravljanje tveganj v tem smislu za dinamično in konkurenčno poslovno okolje nista ustrezna izraza, sam pa sem tudi mnenja, da je bolj kot Obvladovanje tveganj ustrezen izraz Upravljanje s tveganji. Odraža namreč aktiven odnos do tveganj in nakazuje tudi na upravljanje s priložnostmi.

V skladu s pogosto uporabljanim izhodiščem, da je osnovni cilj delovanja organizacij finančni rezultat, je bila v začetni fazi obravnavanja tematike tveganj pozornost namenjena predvsem finančnim tveganjem, nato pa so se uveljavili širši koncepti. Znane so ugotovitve, da družbe, ki imajo razvite in zrele sisteme upravljanja s tveganji, dosegajo bistveno boljše poslovne rezultate (višji EBITDA) od tekmecev (Ernst & Young, 2012).

3 SISTEM upravljanja s tveganji

Sistem upravljanja s tveganji je skupek pravil, pristojnosti, odgovornosti in aktivnosti, ki temelji na strategiji in poslovnem načrtu. Njegov namen je, da organizacija ključna poslovna tveganja ustrezno prepoznava, vrednoti, obvladuje in spremlja. Opredelimo ga lahko tudi z naslednjimi elementi:

1. doseči zastavljene cilje ter učinkovito in uspešno delovanje
2. zagotoviti zanesljivost, točnost in pravočasnost računovodskega poročanja
3. zagotoviti skladnost z zakonodajo, predpisi in notranjimi pravilniki

Celovito upravljanje s tveganji opredeljuje več standardov, med katerimi prevladujeta ISO 31000 in COSO (The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission) (Slika 1).

Slika 1: Standarda ISO 31000 in COSO

Vir: gradiva obeh standardov.

Namen tega članka sicer ni v primerjanju obeh standardnih modelov niti v vrednotenju njune uporabnosti za različne namene. Izpostavljam pa element povezanosti tveganj s cilji organizacije, ki ga opredeljujeta oba navedena modela.

Za obstoj organizacij je ključno, da dosegajo zastavljene cilje. Na uresničevanje le-teh vpliva mnogo notranjih in zunanjih dejavnikov, ki so vzrok za negotovost glede njihove uresničitve. Učinek, ki ga ima negotovost na uresničevanje ciljev organizacije, je tveganje. Ker cilji ključno opredeljujejo delovanje in nasploh obstoj organizacije, se tveganja nanašajo na možnosti odklonov od zastavljenih ciljev. Sistem upravljanja s tveganji naj v tem smislu omogoča nenehno zaznavanje in predvidevanje tveganj in ustrezno odzivanje nanja. Opredeljuje naj, s katerimi tveganji se organizacija sooča (tako imenovani Seznam ali Register tveganj, ki se sproti dopolnjuje) ter Kdo, Kako in Kdaj v zvezi z njimi postopa (odgovornost posameznikov, vrste ukrepov, roki). Neustrezno obvladovanje tveganj in pomanjkljive notranje kontrole namreč onemogočajo uspešno delovanje in izpolnjevanje strateških ciljev podjetja oziroma organizacije, v skrajnem primeru lahko ogrozijo tudi obstoj. Pri tem ni nujno, da gre za neposredno vrednostno pomembne dogodke – na ugled in z njim tudi obstoj podjetja oziroma ustanove lahko na primer usodno vpliva neprimerno, neetično ravnanje ali medijsko odmevne napake pri poslovanju.

Celovit sistem upravljanja tveganj ima ključno vlogo pri uresničevanju strateških ciljev organizacije in je pomemben element njenega sistema upravljanja, kar omogoča izpolnjevanje obveznosti in uspešno poslovanje. Določajo ga interna pravila, jasna razmejitev pristojnosti in pooblastil ter dobro vzpostavljeni procesi in aktivnosti za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj ter nadzor tako prevzetih kot potencialnih tveganj. To organizaciji omogoča, da ustrezno ukrepa in tako profil tveganj zadržujemo na ravni, opredeljeni v apetitu po tveganjih. Sistem je jasen, pregleden in dobro dokumentiran. Celovito upravljanje tveganj organizaciji omogoča, da pravočasno prepoznava, meri spremlja in poroča o vseh pomembnih tveganjih ter pravočasno ukrepa (Vezjak).

Sistem pristojnosti in odgovornosti na področju upravljanja tveganj je zasnovan na treh obrambnih linijah (angl.: Three lines of defense), slika 2.

Prva obrambna linija vključuje poslovne funkcije, ki s svojimi poslovnimi odločitvami aktivno upravljajo konkretna poslovna tveganja. Na svojem poslovnem področju so odgovorne za prepoznavanje in prevzemanje tveganj v skladu z usmeritvami Uprave ter za aktivno operativno upravljanje konkretnih poslovnih tveganj.

Drugo obrambno linijo sestavljajo ključne funkcije – funkcija upravljanja tveganj, funkcija skladnosti in aktuarska funkcija – in druga povezana področja, ki izvajajo nadzor, ter odbori sistema upravljanja tveganj. Ti postavljajo sistem upravljanja tveganj, vključno s postopki prepoznavanja, merjenja in spremljanja izpostavljenosti, ter sistem limitov izpostavljenosti.

Tretja obrambna linija obsega funkcijo notranje revizije, ki izvaja neodvisne redne preglede uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol ter sistema upravljanja tveganj na posameznih poslovnih področjih. Podaja tudi priporočila za izboljšave.

V v slovenskem poslovnem okolju prevladujočem dvotirnem sistemu upravljanja in nadzora delujoča uprava in nadzorni svet nista neposreden del obrambnih linij, a je njuna vloga v sistemu upravljanja tveganj kljub temu ključna. Sta namreč primarna deležnika, saj njuno delovanje podpirajo vse tri obrambne linije, in obenem odgovorna za delovanje sistema. Nadzorni svet in uprava sta prav tako odgovorna za opredelitev organizacijskih ciljev in strategije za njihovo doseganje. Vzpostavljata tudi strukturo upravljanja in procese, ki omogočajo optimalno upravljanje prevzetih tveganj.

Slika 2: Tri obrambne linije sistema pristojnosti in odgovornosti

Vir: Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d. (2020).

Celoten članek je dostopen za naročnike!