TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- glede odločitve o varstvu in vzgoji mld. G. V. spremeni

tako, da se glasi:

Mld. G., roj. ...2000 v L., se zaupa v varstvo in vzgojo

tožniku očetu D. V.

Toženka je dolžna mld. G. V. tožniku izročiti v petnajstih

dneh;

- glede odločitve o tožbenem zahtevku toženke po nasprotni tožbi

glede preživljanja mld. G. V. spremeni tako, da se tožbeni

zahtevek zavrne;

- glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika po tožbi

glede preživljanja mld. G. V. in glede stroškov postopka

razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za

končno odločitev.

 

Ocena izvedencev je bila, da je očetov odnos do otroka

primernejši, toplejši, z izrazitim posluhom za otrokove

potrebe in koristi in da se to odraža tudi v čustveni

navezanosti dečka na očeta, kar je še posebej slikovito in

nazorno orisala izvedenka ob opisu srečanja s staršema in

otrokom. Kljub popolnoma jasnim in enotnim trem strokovnim

mnenjem je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega

znanja ocenilo, da bo za otroka koristneje, če ostane z

materjo. Pri tem je izpostavilo, da je mati stara petinštirideset let

in da je to njen edini otrok, navedlo pa je tudi, da je bila osnovna

težava na samem začetku sodelovanja med pravdnima strankama prav

očetova velika izražena želja po stikih, ki jih je mati takrat še

preprečevala. Namesto, da bi sodišče dejstvo, da si je oče želel

rednih stikov z otrokom, štelo očetu v dobro, dejstvo, da je mati te

stike preprečevala in zaostrovala odnose med njima, pa ocenilo s

stališča njene sposobnosti skrbeti in varovati otrokove koristi, je

vzrok za konflikt pripisalo očetovi želji, da vidi sina. Višje

sodišče ponovno poudarja, da imajo koristi otroka prednost pred

koristmi staršev in da ima pri odločitvi o tem, akteremu od staršev

zaupati otroka prednost tisti od staršev, ki je sposoben preseči

lastne interese in otroku zagotoviti varnost, toplino, čustveno

ravnotežje in stabilnost, kar je za otroka te starosti zelo pomembno,

kot sta poudarila izvedenca. Ob skladni oceni izvedencev, da je oče

bolj prožen glede vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb, je

mogoče oceniti, da bo oče poskrbel za ustrezen odnos sina do matere

in tudi zagotovil redno vzdrževanje stikov med materjo in dečkom.

Zato je višje sodišče ob pravilni uporabi 5a. čl. ZZZDR, na podlagi

četrte točke 358. čl. Zakona o pravndem postopku ((Ur.l. RS št.

36/04, v nadaljevanju ZPP) spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji

mld. G. tako, da je tožbvenemu zahtevku tožnika ugodilo in

ga je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu.