TFL Vsebine / TFLGlasnik

Za začetek bi opisala nekaj temeljnih razlikovanj med statusom s. p. in statusom d. o. o. Naj najprej nekaj besed namenim d. o. o. D. o. o. je kapitalska družba, ki pa ima veliko značilnosti osebnih družb. Ustanovi se z družbeno pogodbo. Družbena pogodba ne ustvari korporacijskih značilnosti. Sicer je družba vidna navzven, ampak nastane le družba civilnega prava, ki nima pravne osebnosti in posledično še ne more biti nosilka dolžnosti in pravic. Obvezen je vpis v sodni register, ki ima konstitutivni učinek, kot to določa ZGD-1 v 5. členu. Z vpisom v sodni register družba pridobi status pravne osebe. Od tega trenutka dalje za obveznosti družbe odgovarja družba, in ne njeni posamezni družbeniki. Družbeniki odgovarjajo le, če pride do tako imenovanega spregleda pravne osebnosti. Ta institut je urejen v 8. členu ZGD-1. Družbeniki vseeno odgovarjajo za obveznosti, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem in če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

D. o. o. ima lahko več družbenikov, omejitev v slovenskem pravu je, da je največje možno število družbenikov 50. To pa ne izključuje možnosti, da d. o. o. ustanovi le en družbenik. Takim družbam pravimo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri s. p. pa je nosilec vedno lahko samo eden. Za ustanovitev d. o. o. je potreben ustanovitveni kapital v višini 7500 evrov, medtem ko za pridobitev statusa samostojnega podjetnika ustanovitveni kapital ni zahtevan. Samostojni podjetnik v pravnem prometu ne nastopa kot pravna oseba, temveč kot fizična oseba, kar pomeni, da vedno sam odgovarja za vse obveznosti in dolgove. Pri s. p. se za razliko od d. o. o. ne ustvari fikcija pravne osebe, ki ščiti družbenike. Razlika med d. o. o. in s. p. je v tem, da d. o. o. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, družbeniki d. o. o. pa le izjemoma odgovarjajo za dolgove družbe, medtem ko pri s. p. podjetnik vedno odgovarja za dolgove z vsem svojim premoženjem.² Nadalje opazimo razliko pri poslovanju. S. p. samostojno razpolaga s prisluženim denarjem, v nasprotju z d. o. o., kjer zaslužen denar ne pripada družbeniku, temveč družbi kot taki.

Posebej pomembno razliko pa opazimo pri plačevanju davčnih obveznosti. S. p. je obdavčen s progresivno lestvico, kar pomeni da je odstotek davka, ki ga mora plačevati, odvisen od njegovih zaslužkov v mesecu, trimesečju ali polletju. D. o. o. pa je obdavčena fiksno, in sicer z 19-odstotno davčno stopnjo. Namen podjetništva je v pridobivanju dobička družbe, z vidika posameznika pa je še bolj pomembno, kaj predstavlja njegovo plačo. S tega vidika je zelo pomembno, kaj predstavlja odhodke, saj to vpliva na davčno osnovo. Vsak si namreč želi, da je ta čim manjša, to pa dosežemo s tem, da imamo čim več odhodkov.³ Dobiček samostojnega podjetnika je hkrati njegova plača, kar pomeni, da svoje plače ne more uveljavljati kot strošek. Na drugi strani zaposleni v d. o. o. svojo plačo sam sebi izplačuje, zato mu plača predstavlja strošek.⁴ Če je direktor v svoji družbi zaposlen, lahko sam določa višino svoje plače in s tem vpliva na višino socialnih prispevkov, ki jih plačuje. Tako lahko maksimira koristi svojega položaja. Izplača si manj plače, kar pomeni manjšo osnovo za plačevanje socialnih prispevkov, posledično pa po plačilu teh prispevkov družbi ostane več kapitala. Te možnosti s. p. nima, njegov dobiček je njegova plača in na višino davkov in prispevkov na tak način ne more vplivati.⁵

Iz ekonomskega vidika je zelo pomembno tudi plačevanje prispevkov. Ti namreč lahko predstavljajo velik delež težko pridobljenega zaslužka. Tudi v tem se s. p. in d. o. o. pomembno razlikujeta. Pri s. p. je posameznik vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen in osnova za odmero prispevkov je dobiček s. p.-ja. Če je družbenik zaposlen v d. o. o., je vključen v obvezno zavarovanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Osnova za odmero prispevkov je plača, višina prispevkov ni odvisna od višine dobička d. o. o. Razlika v znesku je lahko precejšnja, ker je dobiček s. p. večinoma veliko večji kot plača posameznega družbenika, kar pomeni, da bodo večji tudi prispevki samostojnega podjetnika.⁶

Davčni vidik ustanovitve

Z davčnega vidika razlikujemo navadni s. p. in normirani s. p. ter navadno d. o. o. in normirano d. o. o. Medtem ko je navadni s. p. obdavčen progresivno, so normirani s. p., navadna d. o. o. in normirana d. o. o. obdavčeni pavšalno. Davčno osnovo za obdavčitev pri navadnem s. p. in navadni d. o. o. predstavlja dobiček, ki je presežek davčno priznanih prihodkov nad davčno priznanimi odhodki, pri normiranima s. p. in d. o. o. pa 20 odstotkov od davčno priznanih prihodkov. Z ekonomskega vidika je predvsem pomembna tudi splošna stopnja obdavčitve ‒ ta je pri navadnem s. p. določena glede na dohodninsko lestvico, in sicer 16, 26, 33, 39 in 50 odstotkov, medtem ko je stopnja obdavčitve pri normiranem s. p.-ju 20 odstotkov, pri navadni in normirani d. o. o. pa 19 odstotkov.

Ker je s. p. fizična oseba in kot tak tudi nastopa v pravnem prometu, zanj velja tudi obveznost plačevanja dohodnine. ⁷ Medtem je d. o. o. pravna oseba in ni zavezanka za plačilo dohodnine, bremeni pa jo plačilo davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodka iz kapitala. Dobiček pravnih oseb je obdavčen z 19-odstotno stopnjo.

Obdavčena so tudi izplačila dividend pravne osebe družbenikom. Obdavčitev dividend je odvisna predvsem od statusa prejemnika, torej od tega, ali je prejemnik fizična ali pravna oseba. Izplačilo dividende fizični osebi je obdavčeno z dohodnino po davčni stopnji 25 odstotkov. Ta davek odtegne izplačevalec dohodka. Če je dividenda izplačana pravni osebi, ki je davčna rezidentka Slovenije, davka ni treba odtegniti, če prejemnica pred izplačilom izplačevalcu predloži svojo davčno številko.

Obveznosti ustanovitelja in kaj vse vpliva na odločitev

Veliko podjetnikov se na začetku odloči za poslovanje na podlagi statusa s. p., saj so zagonski in tudi mesečni stroški nižji kot pri d. o. o., vendar pa se ob povečanem obsega poslovanja pojavi vprašanje, ali bi bilo nemara bolje ustanoviti podjetje.

Glede poslovanja se s. p. in d. o. o. ne razlikujeta. Oba nastopata v pravnem prometu, iščeta svoje stranke, opravljata storitve in izdajata račune. Oba se ustanovita zelo enostavno, in sicer na točki VEM, brezplačno. Pri odvetniku postopek ustanavljanja vključuje tudi obvezno včlanitev v Odvetniško zbornico Slovenije (OZS). Zakon o odvetništvu v 39. členu določa vsebino prijave za nameravano ustanovitev odvetniške družbe. Nameravano ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri OZS. Ta na svoji spletni strani tudi ponuja obrazec, ki se ga izpolni ob prijavi odvetniške pisarne pri OZS, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register.⁸ Pogoje, kdo ne more postati družbenik oziroma podjetnik, ZGD-1 ureja v istem členu, in sicer v 10.a členu, ki za obe statusni obliki navaja enake pogoje. S tega vidika sta obe statusni obliki vsem enako dostopni oziroma nedostopni.

V poslovnem svetu se velikokrat govori o odgovornosti za poslovni neuspeh in o tem, kdo zanj odgovarja. Z vidika ustanovitelja s. p. ali d. o. o. je verjetno boljša izbira d. o. o. Pri d. o. o. bo družba odgovarjala le do višine osnovnega kapitala, osebno premoženje družbenikov pa bo ostalo nedotaknjeno. Spregled pravne osebnosti pride v poštev le v res izjemnih situacijah, ki so v tem prispevku opisane zgoraj. Z vidika odgovornosti za dolgove se torej zdi boljša izbira d. o. o. Tudi z vidika zmanjševanja davčne osnove z izplačili plač je boljša oblika d. o. o. Pri d. o. o. plača družbenikov predstavlja strošek družbe, ker zmanjšuje davčno osnovo, pri s. p. pa ni tako. Na drugi strani se z vidika zagotavljanja osnovnega kapitala zdi boljša oblika s. p., kjer zagotovitev osnovnega kapitala ni potrebna. V račun je treba vzeti še plačevanje dohodnine oziroma davka od dohodka iz dejavnosti pri s. p. ter davka od dohodkov pravne osebe pri d. o. o.

Ko odvetnik začne ustanavljati odvetniško družbo, na začetku še ne ve, kolikšen bo njegov dobiček. Verjetno je to razlog za to, da se na začetku odvetniki večinoma odločajo za status s. p. Če odvetniška družba posluje dobro, se pri povečanju obsega prihodka in dobička, ki ju ustvarja podjetnik, veča potreba po spremembi statusa iz s. p. v d. o. o.

Pri gospodarskih družbah, med katere spada d. o. o., je stopnja obdavčitve dobička 19-odstotna. Samostojni podjetnik je medtem obdavčen glede na višino dobička, ki ga ustvari, po dohodninski lestvici, ki sega od 16 do 50 odstotkov. Pri manjšem obsegu prihodkov bi bilo torej bolj smiselno razmisliti o s. p., saj pri njem davek od dohodkov pravnih oseb znaša 16 odstotkov in je nižji kot pri d. o. o. Ko dobiček preseže 8500 evrov, pa je po bolje imeti d. o. o., saj je stopnja obdavčitve nižja, tj. 19-odstotna, medtem ko bi bila davčna stopnja s. p., katerega dobiček je med 8500 in 25.000 evri, že 26-odstotna.

Za tiste, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo ali pa pri svojem delu nimajo večjih stroškov, je izbira lažja. Izberejo lahko možnost ugotavljanja davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov, pri čemer se obdavči 20 odstotkov prihodkov po 20-odstotni davčni stopnji. Dejanski davek s tem znaša štiri odstotke celotnih prihodkov. V tem primeru je s. p. ugodnejši.⁹ Ta možnost pa je omejena, saj so normirani s. p. in d. o. o. omejeni z obsegom prihodkov, ki ga lahko ustvarijo. Trenutno jih lahko dosežejo največ 100.000 evrov na leto.¹⁰ Tisti, ki letno zaslužijo več kot 100.000 evrov, pa ne morejo izbrati normiranega sistema obdavčitve.

Sklep

Na vprašanje, katera oblika poslovanja je ustreznejša, d. o. o. ali s. p., torej težko najdemo pravilen odgovor. V nekaterih primerih je to d. o. o., v drugih s. p. Enoznačnega odgovora oziroma splošno veljavne resnice v tem primeru ni.¹¹ Vsaka od oblik ima tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Predvsem pa je odločitev odvisna od dobička posameznega s. p. ali d. o. o.

¹ Normiranec SP – vse, kar morate vedeti, če se odločate za registracijo!, https://data.si/blog/normiranec-sp/ (22. 12. 2021).

² Podobnik, K., Dugar, G., (2020/2021), Korporacijsko pravo, predavanja na PF Univerze v Ljubljani.

³ Razlike med s.p. in d.o.o., https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/razlike-med-s-p-in-d-o-o (20. 12. 2021).

⁴ S.p. ali d.o.o., https://data.si/ustanovitev-podjetja/ustanovitev-d-o-o/pred-registracijo/s-p-ali-d-o o/?gclid=CjwKCAiAksyNBhAPEiwAlDBeLHHZImRzVaSn1U HxUVHF59Xyatp1VxwOQYEciNO8yxOF1UiPzszdYRoCLRoQAvD_BwE (27. 12. 2021).

⁵ Žgavec, Leskovec: Izbrati s. p. ali d. o. o., revija Finance, Ljubljana 2010.

⁶ Razlike med s.p. in d.o.o., https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/razlike-med-s-p-in-d-o-o (20. 12. 2021).

⁷ Konto, Računovodske storitve in davčno svetovanje, https://www.mm-konto.si/aktualno/lestvica-za-odmero-dohodnine-olajsave-za-leto-2020-in-2021/ (22. 12. 2021).

⁸ Odvetniška zbornica Slovenije, Obrazec za nameravano ustanovitev odvetniške družbe, http://www.odv-zb.si/novice/novice/obrazec-za-nameravano-ustanovitev-odvetniske-druzbe (22. 12. 2021).

⁹ Simoneti, M., (2019/2020), Finance, predavanja na PF Univerze v Ljubljani.

¹⁰ Dilema: s.p. ali d.o.o., vsak ima svoje prednosti, a tudi slabosti, https://bankazapodjetnike.si/novice/podjetniske-finance/prednosti-slabosti-sp-ali-doo/ (22. 12. 2021).

¹¹ Razlike med s.p. in d.o.o., https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/razlike-med-s-p-in-d-o-o (20. 12. 2021).