TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste univerzitetni diplomirani elektroinženir, direktor in lastnik družbe Softnet, ki obstaja že 24 let in ponuja komunikacijske storitve – najprej napredna omrežja IT, nato pa storitve. Na kaj ste najbolj ponosni v vaši dosedanji karieri?

Andrej Boštjančič:
Na to, da smo kljub vsem izzivom zrasli iz majhnega lokalnega podjetja v regijsko prepoznano družbo in se nam je uspelo razširiti tudi zunaj meja Slovenije. Nismo odvisni samo od majhnega trga.

TFL Glasnik:
Ne glede na to, da so nas polna usta digitalizacije, si povprečen človek težko predstavlja, kaj vse obsega ta pojem. Potrebnega je veliko znanja, ob čemer marsikdo zamahne z roko: Ah, ti računalničarji, spet mi nekaj ne dela. V resnici pa gre za vrhunsko znanje. Kaj sploh delate?

Andrej Boštjančič:
Ponujamo vse telekomunikacijske storitve. Vsak ve, kaj pomeni dostop do spleta, a je to širši pojem, kot si marsikdo misli. Mišljene so še takšne in drugačne zasebne povezave, smo tudi operater glasovnih komunikacij, to je fiksne telefonije, v Sloveniji pa smo tudi mobilni operater z najetim omrežjem. Torej ponujamo cel spekter komunikacijskih storitev podjetjem v vsej regiji. Zelo pomembno je, da smo zgradili svoje telekomunikacijsko omrežje; ne le v Sloveniji, temveč tudi v državah naše nekdanje države. Pred desetimi leti smo se razširili še v Azijo, najprej na Kitajsko, potem v Vietnam, na Filipine in v Singapur, načrtujemo tudi osvojitev Indonezije.

TFL Glasnik:
Razvili ste lastno omrežje v Sloveniji, na Balkanu, s tem omrežjem se povezujete na druga omrežja po svetu, da lahko ponujate prenos podatkov. Pri tako veliki konkurenci je to, z vsem spoštovanjem, velik investicijski podvig za majhno podjetje. Kako ste se tega lotili in kako vam je uspelo?

Andrej Boštjančič:
Vse, kar zaslužimo, vlagamo naprej v dejavnost. To je prvi pogoj, drugi pogoj je, da vlagamo samo v strateške zadeve, v omrežje, za katero mislimo, da je vanj smiselno vlagati. Kar zadeva konkurenco, je sicer res, da jo imamo v teh zelo velikih svetovnih operaterjih, ampak ti operaterji imajo tudi zelo velike slabosti. Pri njih je procedura prilagajanja zelo dolga; da ponudijo rešitev, lahko traja tudi eno leto. Imajo visoke interne stroške, ki jih želijo prevaliti na končnega naročnika.

TFL Glasnik:
Vi se hitro odzovete in ponudite vse na enem mestu. Kdo so vaši naročniki in kakšne so vaše prednosti?

Andrej Boštjančič:
Imamo tehnično zelo podkovano ekipo – reagiramo lahko takoj, ko ima stranka neko kompleksno težavo. Tudi sicer smo večino naših strank pridobili, ker so imele kompleksnejši problem.

TFL Glasnik:
Ali lahko opišete kakšen tak problem, da bomo lažje razumeli.

Andrej Boštjančič:
Ponudniki pogosto ne znajo strankam razložiti, kaj sploh potrebujejo. Delamo za stranke iz vseh panog, tudi odvetniške pisarne so recimo naše stranke. Neka nemška odvetniška pisarna je imela aplikacijo za odvetniške ure; to aplikacijo so imeli v Nemčiji, vendar pa na Kitajskem ni delovala. Zaradi tega so imeli veliko škodo, mi pa smo jim ponudili ustrezno povezavo, da je ta aplikacija delovala, in so še danes naša stranka.

Na Filipinih recimo imajo zelo veliko 'business process autsourcing' podjetij. Eno od njih editira fotografije za skandinavske marketinške agencije. Te denimo ne retuširajo slik doma, ampak to naročijo na Filipinih, kjer fotografije čez noč retuširajo in jih pošljejo nazaj. Kaj se je zgodilo? Niso mogli prenesti vseh teh slik. Mi smo težavo uredili in so zadržali posel, saj so imeli normo, da morajo čez noč retuširati primerno število fotografij.

TFL Glasnik:
Kako ste to uredili, samo komunikacijo …

Andrej Boštjančič:
Ponudili smo jim podatkovno povezavo, ki jo lahko ustvarite na različne načine. Lahko prek javnega omrežja, kot je recimo internet. Tudi če povezavo naredite prek javnega omrežja, mora biti to zmogljivo in dobro dizajnirano. Naše internetne povezave so takšne, da gre večina prometa neposredno do virov, s katerimi imamo neposredne povezave – ne gre prek nekih tranzitnih omrežij kot pri recimo manjšem internetnem ponudniku.

To je zelo velika razlika in je v tej zgodbi pomembno, kako je ta povezava dizajnirana, seveda jo je treba za naročnika primerno dizajnirati. Naročniku je treba tudi svetovati, kako naj bo dizajnirana ali zmogljiva njegova domača oprema. Šele tako prideš do optimalne rešitve.

TFL Glasnik:
Preprosto: prihodnost je vaša.

Andrej Boštjančič:
Ni čisto tako. V Sloveniji recimo so telekomunikacije izredno poceni v primerjavi z zahodno Evropo ali Azijo, pomembnost povezav pa je čedalje večja. Opažamo, da se podjetja tega zavedajo šele, ko imajo problem. Recimo, ko je bil potres na Hrvaškem, se tukaj nihče ni zavedal, da če bi bil v Ljubljani, da bi bili nekaj mesecev brez povezav. Ne le v Ljubljani, ampak v večjem delu države, saj gre večji del komunikacij skozi Ljubljano.

TFL Glasnik:
Prej ste omenili nizko ceno, kaj napovedujete in predlagate?

Andrej Boštjančič:
Verjetno se bo s povečanjem zahtevnosti naročnikov povišala tudi cena.

TFL Glasnik:
Kdo bo izstavljal te račune, vi?

Andrej Boštjančič:
Operaterji pač. Cene verjetno ne bodo vzdržale, jaz se pošalim, da še odvoz smeti stane več, brez tega pa je, kot da v podjetju ne bi imeli elektrike – sicer za elektriko prižgeš agregat, tukaj te možnosti ni. Če govoriva o digitalizaciji, so prisotni še drugi dejavniki, ta naš spodnji del, ki mu rečemo 'komunala', je čedalje bolj kompleksen in zahteven.

TFL Glasnik:
Ali se vodstva slovenskih podjetij zavedajo tega pomena?

Andrej Boštjančič:
Kakor katero. Ko pridem v podjetje in ugotovim, da je področje infrastrukture neurejeno, vem, da ima podjetje tudi druge težave. Za to je vedno odgovorno vodstvo. Nekatera podjetja pa se tega zelo zavedajo in imajo natančno dorečene te zadeve. Ponekod bi lahko preprečili sovražne vdore v njihova omrežja in baze že s primernim dizajniranjem omrežja.

TFL Glasnik:
Menedžer je pogosto družboslovec, če je inženir, je zmaga skorajda zagotovljena. Mimo tega lahko ozaveščen menedžer najame nekoga, ki bo skrbel za to infrastrukturo.

Andrej Boštjančič:
Ni treba biti ekspert. Lahko se vsaj poučiš o tem, kakšna so tveganja … Glejte, banke imajo rezervni center v Ljubljani, in če se zgodi potres, kot se je v Petrinji, bodo najmanj en mesec zaprte. Škode ni težko izračunati.

TFL Glasnik:
Ali bi sami še kaj dodali, drugače je moje zadnje vprašanje, kakšno je vaše sporočilo Slovencem.

Andrej Boštjančič:
Ozrite se še malo okrog. Poglejmo, kaj bi lahko naredili, in ne, zakaj nečesa ne bi naredili. Dejansko ni težko.