TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če je obdolženec spoznan za krivega več kaznivih dejanj, za katera je
v pogojni obsodbi določena enotna kazen, naložena pa mu je tudi
posebna obveznost po 2. odstavku 52. člena KZ SFRJ, se možnost
preklica pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti veže na
enotno kazen, ne pa samo na posamezno kazen, določeno za kaznivo
dejanje, za katero je po zakonu možno naložiti posebno obveznost.

Storilcu kaznivega dejanja se v pogojni obsodbi določi kazen, ki se
ne izvrši, če obsojenec v preizkusni dobi ne stori novega kaznivega
dejanja. Poleg tega, splošnega pogoja, lahko sodišče v pogojni
obsodbi storilcu naloži še posebno obveznost, predvideno v zakonu pri
posameznem kaznivem dejanju. Če storilec obveznosti ne izpolni, lahko
sodišče pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen, ki se izvrši.
V nekem primeru je sodišče hkrati sodilo obdolžencu za več kaznivih
dejanj, storjenih v steku, med drugim tudi za kaznivo dejanje
neplačevanja preživnine, pri katerem je po določbah KZ RS možno
storilcu naložiti posebno obveznost, da v redu plačuje preživnino,
ker bo sicer pogojna obsodba preklicana. Sodišče je za vsa kazniva
dejanja izreklo pogojno obsodbo, v njej pravilno določilo za
posamezna kazniva dejanja posamezne kazni in nato določilo enotno
kazen, za tem pa odločilo, da se enotna kazen ne bo izvršila, če
obdolženec v preizkusni dobi ne bo storil novega kaznivega dejanja in
če bo v redu plačeval preživnino. Ob odločanju pri sodišču druge
stopnje se je postavilo vprašanje, ali je bil v obdolženčevo škodo
kršen kazenski zakon, ker je sodišče prve stopnje možnost preklica
pogojne obsodbe vezalo na enotno, ne pa na posamezno kazen, določeno
za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine.
Če stori obdolženec več kaznivih dejanj v steku, za katera se mu
hkrati sodi, in se sodišče odloči za izrek pogojne obsodbe, izreče
sodišče obdolžencu eno samo sodbo, v njej eno pogojno obsodbo (ne pa
več pogojnih obsodb), in v njej po 48. členu KZ SFRJ določi posamezne
kazni, ob upoštevanju teh pa enotno kazen. Z eno sodbo je namreč
mogoče tudi v pogojni obsodbi določiti enemu storilcu le eno glavno
kazen. Poseben pogoj, da obdolženec v preizkusni dobi ne stori novega
kaznivega dejanja in posebno obveznost, se lahko veže le na enotno,
ne pa na posamezno kazen, ker se ob preklicu pogojne obsodbe izreče
in izvrši enotna, ne pa posamezna kazen. Če bi sodišče vezalo
možnost preklica pogojne obsodbe na posamezno kazen, bi moralo izreči
in izvršiti posamezno kazen, ki ni ohranila toliko samostojnosti, da
bi bila izvršljiva. Ob taki situaciji pa bi moralo razbiti tudi
enotno kazen, za kar v zakonu nima pooblastila. Drugačno stališče bi
bilo mogoče zagovarjati le de lege ferenda, če bi bila pogojna
obsodba zastavljena drugače kot je v kazenskem zakonu SFRJ.