TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Privilegija zoper samoobtožbo ne moremo ohraniti, če hkrati okuženih dokazov ne izločimo. Kolikor to drži, pravila o izločitvi dokazov niso zgolj nujen pogoj privilegija, ampak se zdi, da so njegov neločljivi del. Privilegij zoper samoobtožbo je obdolženčev privilegij in ne policijska dolžnost. V nasprotju s pogostim prepričanjem javnosti njegov smisel ni odvračanje policije od morebitnih nadaljnjih podobnih kršitev. Ne glede na to, ali policija spoštuje pravila, privilegij še vedno lahko ohranimo. Če pa sodišča porotam dovolijo, da upoštevajo nezakonito pridobljene informacije, potem prav sodišča posežejo v privilegij, saj pravzaprav ona dovolijo, da obdolženec izreče samoobtožujoče dokaze. Prava samoobtožba se ne zgodi pred policijo, ki nima pravice izrekati kazenskih sankcij. Zgodi se pred poroto, ki pa ima moč, da obdolženca na podlagi teh informacij razglasi za kazensko odgovornega (torej moč, da »ga inkriminira«).

The Owl of Minerva (4) Exclusionary Rule: The Alter-Ego of the Privilege Against Self-Incrimination