TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prve tožene stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:

- v točki IV izreka tako, da se ugotovi obstoj solidarne terjatve tožeče stranke do prve tožene stranke v znesku 181.067,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: 21.868,70 EUR za čas od 30. 5. 2008 do plačila, 47.786,20 EUR za čas od 30. 5. 2009 do plačila, 41.265,00 EUR za čas od 30. 5. 2010 do plačila, 35.700,00 EUR za čas od 30. 5. 2011 do plačila, 20.896,40 EUR za čas od 30. 5. 2012 do plačila in 13.551,05 EUR za čas od 30. 5. 2013 do plačila. V presežku do zneska 307.150,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, se tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja solidarne terjatve tožeče stranke do prve tožene stranke zavrne.;

- v točki VI izreka v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko, zneskovno tako, da je prva tožena stranka dolžna (nerazdelno z drugo toženo stranko) tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 13.806,46 EUR;

- v točki VII izreka pa zneskovno tako, da je tožeča stranka dolžna plačati prvi toženi stranki stroške postopka v višini 29.492,53 EUR.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanih točkah III, V, nespremenjenem delu točk VI in VII ter v točki VIII izreka sodba sodišče prve stopnje potrdi.

III. Pritožba druge tožene stranke se zavrne in v izpodbijanih točkah I, II in VI izreka (glede obveznosti plačila druge tožene stranke) sodba sodišče prve stopnje potrdi.

IV. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje prvi toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka (pritožbe) v znesku 3.119,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

V. Tožeča stranka in druga tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (pritožb in odgovorov na pritožbe), medtem ko prva tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbi tožeče stranke in druge tožene stranke.

Načeloma drži, da so lahko v obliki notarskega zapisa zajeti tudi dogovori, za sklenitev katerih ni predpisana takšna stroga obličnost, in kateri bi lahko bili kasneje spremenjeni tudi zgolj s pisnim aneksom. Vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer.

V tej zvezi pritožbeno sodišče zgolj še dodaja, da si je odsvojitelj poslovnega deleža s tem dogovorom v zameno za odsvojeni poslovni delež, poleg plačila kupnine, zagotovil oz. izgovoril še dodatno premoženjsko korist (0,70 EUR za vsaki izkopani m3 gramoza iz katerekoli gramoznice v lasti E. d.o.o.) in že iz tega dejstva izhaja povezanost tega dogovora s samim prenosom poslovnega deleža.