TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da I. točka izreka sklepa poslej v celoti glasi:

„Tožbeni zahtevek se v delu, ki glasi:

Toženi stranki S. P. se v bodoče prepoveduje, da s takimi ali podobnimi ravnanji posega v neposredno mirno posest tožeče stranke na dovozni poti parc. št. ..., oziroma objektu na parc. št. ... k.o. H.,zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti povzročene pravdne stroške v višini 587,03 EUR, v roku 8 dni.“

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Tožbeni zahtevek tožeče stranke se sicer pravilno glasi na prepoved posega v mirno posest stvari, iz trditvene podlage tožeče stranke pa je razvidno, da zatrjuje zgolj neovirano rabo sporne poti oziroma pravico vožnje po sporni poti do objekta, kar ugotovi tudi sodišče prve stopnje ne pa tudi neposredno dejansko oblast nad sporno potjo, in tako zadnje stanje posesti, ki je bistveni element presoje utemeljenosti zahtevka po 33. členu SPZ, sploh ni bilo zatrjevano, kar šele izakazano.