TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni in sicer:

- v odločitvi pod točko I izreka o višini deležev na skupnem premoženju tako, da delež tožeče stranke na skupnem premoženju znaša 35 %, delež tožene stranke pa 65 %;

- v odločitvi pod točko II. izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke še za plačilo zneska 5.574,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2015 dalje;

- v odločitvi pod točko VI. izreka tako, da se znesek 258,65 EUR nadomesti z zneskom 221,93 EUR.

II. Nadaljnji pritožbi tožeče in tožene stranke se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh pritožbene stroške v znesku 97,54 EUR, ki se priznajo toženi stranki, nakazati na račun Okrožnega sodišča v Celju št. 01100-6370421586, sklic 00-1010-1622-2019, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh pritožbene stroške v znesku 674,30 EUR, ki se priznajo tožeči stranki, nakazati na račun Okrožnega sodišča v Celju št. 01100-6370421586, sklic 00-1010-98-2020, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je napačno vrednotilo vrednost toženčevega posebnega premoženja le glede na vrednost ugotovljenega skupnega nepremičnega premoženja, ne pa glede na vrednost celotnega skupnega premoženja.

Ni utemeljen pritožbeni očitek o podanosti kršitve iz tretjega odstavka 286. člena ZPP. Šele v pripravljalni vlogi vloženi tik pred zadnjim narokom za glavno obravnavo in na zadnjem naroku za glavno obravnavo podane trditve toženca o skupni porabi po tožnici zatrjevanih skupnih prihrankov, že po svojem pomenu niso takšne, da njihova dopustitev ne zavlekla reševanje predmetnega spora, ki je bilo na naroku 19. 9. 2019 tudi zaključeno. Sodišče prve stopnje je v okviru materialno procesnega vodstva ne more prevzeti vloge pooblaščenca pravdnih strnak, tudi če tega stranka nima ter stranki ne more svetovati, na kakšen način naj dopolni svojo trditveno podlago, da bo v postopku uspela. Trditveno in dokazno breme je ne glede na materialno procesno vodstvo še vedno na strankah, sodišče pa z njim vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankami, sicer pa ohranja nevtralno vlogo.

Toženec je vložil v gradnjo stanovanjske hiše poleg svojega dela in dohodkov tudi gradbeni material za gradnjo in zemljišča, ki jih je pridobil že pred zunajzakonsko skupnostjo in kar predstavlja njegovo posebno premoženje. Ta vložek posebnega premoženja toženca v skupno premoženje vpliva le na velikost njegovega delaža na skupnem premoženju. Vložki posebnega premoženja posameznega zakonca v obstoječo skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, ne morejo pa vplivati na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Vlaganja pravdnih strank (izgradnja nove stanovanjske hiše) v nepremičnino toženca so imela stvarnopravne posledice, saj je glede na pravno ureditev, kot je veljala v času te gradnje, ko je veljal še Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, nastala nova stvar, v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču. To pomeni, da so toženčeva zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnice in toženca.