na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba II Kp 53055/2011 - kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupano...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
14.1.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba II Kp 53055/2011
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0023190
SENAT, SODNIK
Milena Jazbec Lamut (preds.), Mitja Šinkovec (poroč.), Alenka Gregorc Puš
INSTITUT VSRS
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
IZREK
Pritožba zagovornice obdolženega N. N. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v višini 84,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.
Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v višini 84,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.
JEDRO
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.