TFL Vsebine / TFLGlasnik

Namen interventnih ukrepov

Z interventnimi ukrepi je zakonodajalec želel učinke epidemije in ukrepov na gospodarstvo omiliti. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je začel veljati 11. 4. 2020, in sicer za čas od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je vezal na upad prihodkov, delodajalci pa so bili ob tem za delavce na čakanju oproščeni tudi plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Z delavci na začasnem čakanju na delo je izenačil delavce, ki dela niso mogli opravljati zaradi višje sile, za delavce, ki so v tem obdobju delali, pa je delodajalce oprostil plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zvezi s prejemanjem sredstev po ZIUZEOP zakonodajalec delodajalcem prvotno ni določil nobenih omejitev glede odpuščanja.

Meja 800.000,00 evrov

Z novelo ZIUZEOP-A, ki je začela veljati 1. 5. 2020, pa je zakonodajalec izplačilo sredstev nad določenim zneskom vezal na dodatni pogoj: če skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme veliko podjetje, preseže 800.000,00 evrov (ali 120.000,00 evrov na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000,00 evrov na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov1), se dodeljevanje javnih sredstev lahko izvaja le pod določenimi dodatnimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati takšno podjetje, pri čemer so predvidene omejitve v zvezi z odpuščanji, če delodajalec prejeme sredstva nad 800.000,00 evrov, če delodajalci uveljavljajo pravico do nadomestila po točki a) drugega odstavka 20. a člena ZIUZEOP. Tak delodajalec mora ohraniti v veljavi delovna mesta zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.

Skrajšani delovni čas

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 (ZIUOOPE) je začel veljati 31. 5. 2020. Med ostalim je zakonodajalec za obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020 predvidel naslednje ukrepe:

• delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa za čas od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020, če delodajalec po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela, ter
• delno povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo za tiste delodajalce, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2020.

Pri uveljavljanju pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa je zakonodajalec določil naslednje omejitve pri odpuščanju zaposlenih delavcev:

1) Pri delnem subvencioniranju skrajšanja polnega delovnega časa delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja); dodatno je določeno še, da odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času odpovednega roka; če bi delodajalec kršil prepoved odpuščanja v primeru uveljavljanja pravice do subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, mora prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti, predvidena pa je tudi globa, če pride do kršitve prepovedi odpuščanja.

Iz besedila zakona (ali iz obrazložitve člena v predlogu zakona) ni mogoče razbrati, ali je pri tem mišljeno vračilo vseh prejetih sredstev na podlagi ZIUOOPE, ali vračilo vseh prejetih sredstev v zvezi s konkretnim delavcem, ki bi mu delodajalec v nasprotju s prepovedjo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, prav tako ni jasno, od kdaj naj bi tekle zamudne obresti, na kar je sicer med zakonodajnim postopkom (neuspešno) opozorila tudi zakonodajnopravna služba.

Nejasna je nadalje prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga – delodajalec je s to prepovedjo omejen pri odpovedi katerem koli delavcu, ne zgolj tistim, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom in zanj prejema subvencijo (del nadomestila). Povedano drugače, v primeru sprejetega programa presežnih delavcev in odpovedi presežnim delavcem delodajalec ni upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa niti za delavce, ki jih bo obdržal. Zgolj če bi delodajalec program razreševanja presežnih delavcev sprejel pred 13. 3. 2020 in hkrati za te delavce (op. a. presežne delavce) ne bi uveljavil pravice do subvencije po ZIUOOPE ter hkrati ne po ZIUZEOP, bi lahko uveljavljal pravico do subvencije za skrajšani delovni čas. Vprašanje je, ali zakonodajalec v določenih primerih zaradi teh omejitev ne bo dosegel nasprotnega učinka in bo število delavcev, ki jim bodo delodajalci odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, večje in ne manjše.

2) V primeru povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače.

V sicer enostavni prepovedi iz šestega odstavka 32. člena ZIUOOPE, to je, da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače, težavo predstavlja pomanjkanje opredelitve razloga za morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če namreč ni zapisano drugače, velja prepoved odpovedi (prepoved odpuščanja) ne glede na razlog. Tako delodajalec delavcu ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, iz razloga nesposobnosti, niti če bi skladno z določbami ZDR-1 lahko podal izredno odpoved delavcu (npr. zaradi storitve kaznivega dejanja, daljše neupravičene odsotnosti z dela itd.)

Zakon nadalje izrecno ne določa obveznosti vračila prejetih sredstev, če pride do kršitve šestega odstavka 32. člena ZIUOOPE (prepoved odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače), zato ni jasno, kakšne bi bile posledice morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu v času prejemanja nadomestila plače. Čeprav obveznost vračila ni izrecno določena, bi zahtevek za vračilo lahko temeljil na sami prepovedi oziroma kršitvi obveznosti po 32. členu ZIUOOPE, zastavlja pa se tudi vprašanje zakonitosti samih odpovedi v primeru sodne presoje.

Podaljšanje ukrepov

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 (ZIUPDV), ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, je začel veljati 11. 7. 2020. Tokrat je v zvezi z omejitvami odpuščanj zakonodajalec predvidel, da delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo:

• ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali
• odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) ali Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) (kršitev prepovedi odpuščanja).

Zaključek

Če razmišljate o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bodite pozorni na do zdaj navedeno, saj lahko imate v nasprotnem primeru težave.

Opombe:
1 Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev.