TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V okviru odločanja o denarni odškodnini za telesne (fizične) bolečine
se upoštevajo tako telesne bolečine, pretrpljene med dosedanjim
zdravljenjem, kakor tudi bodoče telesne bolečine, če je po normalnem
teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v bodočnosti (1. odstavek
200. in 203. člena ZOR).

Tožeča stranka je bila v prometni nesreči, ki jo je zakrivil
zavarovanec tožene stranke, hudo telesno poškodovana. Sodišče prve
stopnje je njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Pritožbeno
sodišče je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in
potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka
pravočasno in dovoljeno revizijo.
Revizijsko sodišče je reviziji tožene stranke delno ugodilo. V
obrazložitvi sodbe je revizijsko sodišče med ostalim navedlo tudi
naslednje razloge za tako svojo odločitev:
Tožeča stranka je deloma napačno postavila svoj zahtevek za telesne
bolečine, obe nižji sodišči pa sta to nepravilno stališče nekritično
povzeli v svoji sodbi. Po določilih 200. in 203. člena ZOR je pod to
obliko nepremoženjske škode potrebno upoštevati vse telesne bolečine,
pretrpljene med dosedanjim zdravljenjem, kakor tudi vse bodoče
telesne bolečine, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bodo
trajale tudi v bodočnosti. Slednje pa se v tožničinem primeru kažejo
zlasti v obliki občasnih glavobolov, bolečnosti levega gležnja, ter
občutljivosti trtičnega in križnega področja. V ZOR ni več osnove za
razlikovanje telesnih bolečin po obdobjih, kot je veljalo v prejšnji
sodni praksi (bolečine med zdravljenjem in pa bolečine kot trajna
posledica). Obojne bolečine, tiste že pretrpljene in tudi tiste
bodoče, je potrebno obravnavati v okviru iste oblike telesne
bolečine, katere pravni temelj sta 200. in 203. člen ZOR. Upoštevajoč
tako vsebino te odškodninske postavke revizijsko sodišče ugotavlja,
da prisojeni znesek 60.000,00 dinarjev pravično odraža stopnjo in
trajanje prestanih in izkazanih bodočih telesnih bolečin. Upoštevajoč
vse okoliščine primera, kot jih je ugotovilo prvostopno sodišče, je
ta odškodnina v okviru razpona, ki se za podobne primere priznava v
sodni praksi naših sodišč. V tožničinem primeru imajo posebno težo
telesne bolečine, ki so ji ostale kot trajna posledica, zlasti z
ozirom na njeno starost v času poškodbe. Te in druge okoliščine torej
upravičujejo že prisojeni znesek 60.000,00 dinarjev in drugačne
trditve revizije niso utemeljene. Z ozirom na vse navedeno pa je tudi
opisana napačna uporaba materialnega prava, nastala z nepravilno
razporeditvijo bodočih telesnih bolečin, ustrezno sanirana.