TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba:

a) v točki 2 izreka spremeni tako, da se 3. toženki naloži plačilo 1.580.451,87 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 24. 6. 2011 do plačila, v 15 dneh, solidarno s 1. toženko in

b) v točki 3 izreka spremeni tako, da se zahtevek 3. toženke za povrnitev pravdnih stroškov zavrne.

Pritožba 1. toženke zoper točke 1, 2, 3 in 5 ter zoper točko 4 izreka prvostopenjske sodbe, kolikor se nanaša na odgovornost 2. toženke, se zavrže.

Pritožba 1. toženke zoper točko 4 izreka, kolikor se nanaša na 1. toženko, se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

Pritožbi 1. toženke zoper točko 6 izreka se ugodi in se izpodbijana sodba v točki 6 izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožbi 2. toženke se ugodi in se izpodbijana sodba v točki 4 izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zoper 2. toženko zavrne.

Pritožbi 1. in 2. toženke zoper točko 6 izreka prvostopenjske sodbe se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v tem obsegu razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka postopka se pridrži za končno prvostopenjsko odločbo o stroških postopka.

Pritožnikovemu nasprotniku je treba priznati pravico, da v odgovoru na pritožbo izpodbija zase neugodne dejanske ugotovitve, ter da uveljavlja tudi kršitve postopka, ki so bile storjene v zvezi s tem. Zato je treba obravnavati razloge, ki jih vsebuje odgovor na pritožbo, in nanje odgovoriti. V tem smislu ima odgovor na pritožbo pravno naravo pritožbe.

Izvajalec mora v svoji osebi izpolniti vse predpostavke katere od deliktnih norm. Če jih, potem odgovarja skupaj z njim oškodovancu tudi naročnik. Smisel 187. člena OZ je torej, da odredi solidarno odgovornost tudi za naročnika, sam po sebi pa predstavlja zgolj poseben primer skupaj povzročene škode.

Če je bil pri gradnji avtoceste udeležen Dars in je pri tem nastala škoda, so sodišča v nekaterih odločbah videla pravni temelj odgovornosti Republike Slovenije v 3. odstavku 133. člena OZ. S takšnim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Navedena določba OZ se nanaša na škodo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Zahteva se lahko le povrnitev običajne meje presegajoče škode.

Odgovorna oseba odgovarja za škodo, kot je nastala v konkretnih okoliščinah in ne v tipičnih (povprečnih) ali celo v zanjo idealnih okoliščinah. Zato mora nadomestiti takšno konkretno škodo, kot je nastala, in ne takšno, kot bi nastala v zanjo nemara ugodnejših razmerah. Za odgovorno osebo neugodne razmere, npr. predispozicija konkretnega oškodovanca, torej vzročne zveze ne prekinejo.