na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odredba o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.00)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 55-3168/1996, stran 4579 DATUM OBJAVE: 4.10.1996
VELJAVNOST: od 1.10.1998 do 18.12.1997 / UPORABA: od 1.10.1998 do 18.12.1997
RS 55-3168/1996
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.10.1998 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3168. Odredba o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.00)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.00)
o homologiranju avtobusov z manjšim številom sedežev glede izvedbe nadgradnje (št. 52.00)
1 SPLOŠNO
1.
1 Avtobusi, namenjeni prevozu do 16 potnikov, morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.
1 Predpisi te odredbe veljajo za konstruiranje in izvedbo nadgradenj vozil za prevoz sedečih potnikov v javnem prometu, ki imajo poleg vozniškega več kot 8 in ne več kot 16 sedežev. Veljajo za enonivojska vozila (razen tistih v zgibni izvedbi).
3 ZAHTEVE
3.
1 Obremenitve
3.
1.1 Breme mora biti razporejeno tako, da v mirovanju vozila na ravni podlagi odpade na prednjo premo (prednji premi) najmanj:
3.
1.1.1 25% teže praznega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, povečane za maso 75 kg na voznikovem sedežu;
3.
1.1.2 25% skupne mase vozila pri največji obremenitvi:
-
z maso Q na vsakem sedežu,
-
z maso B, delovno porazdeljeno v prtljažnem prostoru, in
-
po potrebi z maso BX, enakomerno porazdeljeno po strešnem prtljažniku.
3.
1.2 Vrednost Q je 71 kg, vključno s 3 kg ročne prtljage.
3.
1.3 Masa B v kg mora biti številčno enaka najmanj 100 x V (prostornina prtljažnega prostora v m3).
3.
1.4 Masa BX mora ustrezati najmanj obremenitvi 75 kg/m2 celotne površine strehe avtobusa, ki je namenjena za prevoz prtljage.
3.
2 Število potniških mest
3.
2.1 Za vsakega potnika mora biti predviden sedež, skladno z zahtevo iz točke 3.6.6.
3.
2.2 Število predvidenih sedežev (N) ne sme biti večje kot:
N = (PT–PV–100V–75VX)/Q
pri čemer je:
PT – tehnično dovoljena skupna masa vozila (v kg),
PV – masa praznega vozila, pripravljenega za vožnjo, v kg, povečana za maso voznika 75 kg,
V – prostornina prtljažnega prostora (v m3),
VX – površina strehe avtobusa, prirejena za prevoz prtljage (v m2).
3.
3 Trdnost nadgradnje
Z računsko ali neko drugo ustrezno metodo je treba dokazati, da je nadgradnja avtobusa dovolj trdna, da lahko nosi enakomerno porazdeljeno obremenitev na strehi. Ta obremenitev mora ustrezati tehnično dovoljeni največji masi avtobusa.
3.
4 Zaščita pred nevarnostjo požara
3.
4.1 Motorni prostor
3.
4.1.1 V motornem prostoru se ne sme uporabljati lahko vnetljivih snovi za dušenje zvoka, ki bi se lahko napojile z gorivom ali mazivom, razen če so prekrite z neprepustnim slojem.
3.
4.1.2 S primernim oblikovanjem motornega prostora ali z namestitvijo iztočnih odprtin je treba poskrbeti, da se v motornem prostoru ne bi nabiralo gorivo ali mazivo.
3.
4.1.3 Motorni prostor in vse druge vire toplote, razen toplovodnih naprav za gretje potniškega prostora, je treba ločiti od ostalega dela vozila z zaščitnim zaslonom iz materiala, odpornega proti vročini.
3.
4.2 Odprtine za natakanje goriva
3.
4.2.1 Odprtine za natakanje goriva so lahko dostopne samo z zunanje strani vozila.
3.
4.2.2 Nalivno grlo posode za gorivo ne sme biti niti pod odprtino vrat niti v potniškem prostoru ali prostoru za voznika in mora biti tako nameščeno, da gorivo pri natakanju ne more priti v stik z motorjem ali izpušno napravo.
3.
4.2.3 Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali odprtine za odzračevanje, tudi če se posoda zavrti za 180° okrog svoje vzdolžne osi. V tem primeru je rahlo puščanje goriva sicer dovoljeno.
3.
4.2.4 Če je nalivno grlo posode za gorivo na boku vozila, pokrov v zaprti legi ne sme štrleti iznad okoliških delov karoserije.
3.
4.2.5 Pokrov nalivnega grla mora biti izdelan tako, da ga ni mogoče nehote odpreti.
3.
4.3 Posoda za gorivo
3.
4.3.1 Vse posode za gorivo morajo biti dobro pritrjene in nameščene tako, da so pri morebitnem trčenju od spredaj ali od zadaj zaščitene z nadgradnjo vozila. Noben del posode za gorivo se ne sme nahajati manj kot 60 cm od prednjega dela vozila in manj kot 30 cm od zadnjega dela vozila, če vozilo ne izpolnjuje zahtev pravilnika ECE R 34 za primer trčenja. V bližini posode ne sme biti nobenih štrlečih delov, ostrih robov ali podobnega.
3.
4.3.2 Noben del posode za gorivo ne sme štrleti izven nadgradnje vozila.
3.
4.3.3 Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.
3.
4.3.4 Vsak nadtlak v odnosu na obratovalni tlak se mora s pomočjo primernih naprav (odzračevalne odprtine, nadtlačni ventili in podobno) takoj izravnati. Odzračevalne odprtine morajo biti tako izvedene, da je izključena vsaka nevarnost požara.
3.
4.3.5 Vse posode za gorivo je treba preskusiti z notranjim nadtlakom. Preskus se opravi na izgrajeni posodi s serijskim nalivnim grlom in pokrovom. Posoda se popolnoma napolni z vodo, vsi priključki, ki vodijo navzven, se zaprejo in skozi priključek za dovod goriva k motorju se povečuje tlak do vrednosti nadtlaka, ki ustreza dvojni višini obratovalnega nadtlaka, vendar najmanj 0,3 bara. Ta nadtlak je treba vzdrževati eno minuto. Med tem časom se ne sme pojaviti nobena razpoka v steni posode niti puščanje vsebine. Trajne deformacije so dovoljene.
3.
4.4 Naprava za oskrbo z gorivom
3.
4.4.1 V prostoru za voznika oziroma potnike ne sme biti nameščen noben del, ki služi za oskrbo vozila z gorivom.
3.
4.4.2 Napeljava za gorivo in vsi drugi deli naprave za dovod goriva v motor morajo biti nameščeni tako, da so v razumni meri zaščiteni.
3.
4.4.3 Deli napeljave za gorivo ne smejo biti izpostavljeni čezmernim obremenitvam zaradi spojev, upogibanja ali nihanja nadgradnje vozila ali pa motorja.
3.
4.4.4 Povezave gibljivih cevi s togimi deli naprave za oskrbo z gorivom morajo biti izvedene tako, da ob delovnih pogojih delovanja vozila ostanejo tesne kljub staranju, zvijanju, upogibanju in vibracijam karoserije ali motorja.
3.
4.4.5 Gorivo, ki bi lahko iztekalo iz kateregakoli dela naprave za oskrbo z gorivom, mora prosto odtekati na tla (cestišče) in ne sme v nobenem primeru priti v stik z izpušno napravo.
3.
4.5 Naprave za uporabo v sili
3.
4.5.1 Predvideti je treba naslednje naprave, ki omogočajo:
3.
4.5.1.1 aktiviranje glavnega stikala za odklop akumulatorjev, ki odklopi najmanj en pol akumulatorja od ostalega dela električne napeljave; to ne velja za tokokrog, ki napaja funkcijo po točki 3.4.5.1.2. To stikalo se mora nahajati v neposredni bližini voznika;
3.
4.5.1.2 vklop varnostnih utripalk;
3.
4.5.1.3 hitri odklop motorja;
3.
4.5.1.4 aktiviranje zapornega ventila, ki mora biti nameščen na napeljavi za gorivo, čim bližje rezervoarju goriva.
3.
4.5.2 V neposrednem dosegu sedečega voznika mora biti varnostno stikalo, s katerim se lahko sočasno sprožijo najmanj funkcije iz točk 3.4.5.1.1 in 3.4.5.1.2.
3.
4.5.3 Če funkcije iz točke 3.4.5.1.3 ni mogoče sprožiti z varnostnim stikalom iz točke 3.4.5.2, je treba predvideti za to posebno napravo v neposredni bližini sedečega voznika.
3.
4.5.4 Poleg varnostnega stikala so lahko nameščene tudi druge naprave, ki opravljajo funkcije iz točke 3.4.5.1, vendar le-te ne smejo vplivati na delovanje varnostnega stikala.
3.
4.5.5 Naprave za upravljanje funkcij “Hitra ustavitev motorja” in “Prekinitev dovoda goriva” morajo – tudi v primeru, da obstajajo za to ločene naprave – delovati tudi po uporabi varnostnega stikala.
3.
4.5.2 Varnostno stikalo in morebitne ločene naprave za upravljanje funkcij iz točke 3.4.5.1 morajo biti nedvoumno označene in njihov delovni položaj jasno naznačen.
3.
4.6 Električna oprema in kabli
3.
4.6.1 Vsi kabli morajo biti dobro izolirani. Kabli in druga električna oprema morajo biti odporni proti vplivom temperature in vlage, ki so jim izpostavljeni. Posebno pozornost je treba posvetiti odpornosti proti temperaturam, olju in param v motornem prostoru.
3.
4.6.2 Noben kabel ne sme biti izpostavljen močnejšemu toku od tistega, za katerega je bil predviden, ob upoštevanju najvišje temperature okolja in načina položitve.
3.
4.6.3 Vsi tokokrogi morajo biti opremljeni z varovalkami ali prekinjevalci tokokrogov, razen kabla za polnjenje akumulatorja in kabla za maso ter tistih tokokrogov, ki napajajo zaganjalnik, vžig, žarilne svečke, napravo za zaustavitev motorja, napajalni tokokrog in kabel za maso. Tokokrogi, ki napajajo naprave z majhno porabo energije, so lahko varovani s skupno varovalko ali skupnim prekinjevalcem, če njihov nazivni tok ne presega 16 A.