Kazenski zakonik (KZ-1) je razdeljen na posebni in splošni del, v tem mesecu pa je izšla še tretja knjiga prvega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), rezultat dobra štiri leta trajajočega raziskovanja in proučevanja več kot 50 sodelujočih avtorjev. Ob tej priložnosti bo Uradni list Republike Slovenije 10. in 11. septembra 2019 organiziral dvodnevni seminar Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi. Kot že naslov dogodka pove, bodo teme zelo raznolike,[1] kakor je po področjih prava, kamor posega, raznolik tudi posebni del KZ-1. Slednje pa je tudi glavni razlog za potrebo po skoraj 100 (!) sodelujočih pravnikov pri celotnem projektu.
Tako bodo denimo ena od tem prometna kazniva dejanja (323. in 324. člen KZ-1). Nejasnost pojmov v zakonskem opisu kaznivega dejanja po 324. členu KZ-1B ter neustrezna teoretična razlaga pojma kaznivega dejanja v smislu 323. člena KZ-1 zastavljata namreč vprašanje ustreznosti zakonske ureditve kazenskopravnega varstva cestnega prometa, o čemer bo na dogodku razpravljal višji sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru in profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Zlatan Dežman.
S prometom, le da informacijsko-digitalnim, so povezana tudi vse bolj aktualna kibernetska kazniva dejanja, ki smo jim priča v izjemno raznolikih oblikah: od vojaških akcij do kraj osebnih podatkov in vdorov v bančne račune. Digitalizacija in razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije sta namreč na eni strani omogočila nagel gospodarski razcvet ter izmenjavo informacij, ki v analognem svetu ni bila mogoča, na drugi strani pa predstavlja vse večja odvisnost od digitalnega okolja eno največjih groženj, s katerimi se soočajo tako posamezniki kot tudi (praviloma) bolj zahtevne tarče v gospodarstvu in kritični infrastrukturi. Število kibernetskih kaznivih dejanj strmo narašča, hkrati pa postajajo napadalci vse bolj domiselni pri iskanju ranljivosti in zakrivanju sledi, kar otežuje odkrivanje in pregon. Ob pojavu novih oblik kibernetskih napadov se zastavlja vprašanje, kako v okviru strogo začrtanih pravil kazenskega materialnega prava obravnavati tovrstne oblike kibernetske kriminalitete, nanj pa vam bo odgovorila mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Pika Šarf.
Če je tako področje kibernetike v kazenskem pravu morda celo podnormirano, pa se ustavnemu sodniku Marku Šorliju postavlja vprašanje spornosti inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije (228. člen KZ-1) oziroma njene nepotrebnosti ali celo neskladnosti z ustavno zahtevo lex certa. Na njeno odvečnost kaže primerjava z nemškim kazenskopravnim sistemom, ki kaznivega dejanja poslovne goljufije ne pozna; varstvo dobrin iz sfere gospodarstva zagotavlja »klasična« goljufija. Inkriminacija poslovne goljufije pa se ne kaže le kot odvečna, ampak dopušča tudi arbitrarno odločanje, saj ne omogoča zanesljivega razlikovanja med neizpolnitvijo dogovorjene obveznosti v civilnopravnih razmerjih in med goljufijo kot naklepnim kaznivim dejanjem.
Na koncu dogodka boste tako lahko odgovorili na vprašanje iz naslova: skupna je zahtevnost njihovega obravnavanja, skupne so številne dileme in v praksi problematična vprašanja, si pa avtorji in sodelujoči tudi z našim skupnim projektom prizadevamo, da bi bilo težav čim manj, rešitve pa čim bolj domišljene in skladne s kazenskopravnim sistemom.
[1] Glej denimo tudi Boštjan Koritnik: Posebni del KZ-1: Od spolnih do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi, v: Linkedin, 2. avgust 2019.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik