TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje se delno ugodi tako, da se:

- sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka delno spremeni tako, da se toženi stranki naloži, da je tožeči stranki dolžna plačati še znesek 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 12. 2016 dalje;

- sklep o stroških pa se v I. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 6.841,17 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

III. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka tožeče stranke za plačilo zneska 430.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2016 dalje, potrdi.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pritožbene stroške v znesku 1.795,39 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskim zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Ne predstavlja že vsaka omejitev konkurence kršitev prepovedi omejevanje konkurence. Prepovedani oz. nični so le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije. Distribucijska pogodba z ekskluzivno pravico prodaje v načelu sodi med sporazume iz tretjega odstavka 6. člena ZPOMK-1, "ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam pravičen delež doseženih koristi."

Namen pogodbene kazni je prav v tem, da upravičenca razbremeni (običajno zelo mukotrpnega) dokazovanja dejanske višine škode, in mu pripada tudi v primeru, če mu zaradi kršitve pogodbe ni nastala nikakršna škoda. Zato se tudi pri presoji ne-sorazmernosti višine pogodbene kazni ne ugotavlja dejanska škoda zaradi kršitve, pač pa se oceni domnevna škoda, oz. prikrajšanje, ki bi upravičencu verjetno lahko nastalo v posledici kršitve pogodbe. Tudi določilo 252. člena OZ, ki nalaga sodišču, da pogodbeno kazen zniža, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka, dopušča primeren manevrski prostor za to oceno. Z ozirom na v pogodbi določeno višino pogodbene kazni je bil njen namen gotovo tudi kaznovalne narave, zato se ga pri oceni ustreznosti pogodbene kazni ne sme izključiti.