TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti 1.693,94 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 8. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Dolžnik prvostopenjskemu sodišču očita kršitev načela dispozitivnosti, ker naj bi sodišče odločilo brez trditvene podlage v predlogu za izdajo začasne odredbe oz. je pomanjkljivo trditveno podlago nadomestilo s sklicevanjem na dokaze. Posledično je po stališču pritožnika izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Gre za v predlogu manjkajočo, pa za presojo veljavnosti odpoklica kreditov in s tem njune zapadlosti v plačilo odločilno dejstvo kršitve kreditnih pogodb z dolžnikovo prostovoljno sprožitvijo postopka zaradi insolventnosti.

Pogodba ustvarja obveznosti le za pogodbeni stranki, zato tudi le-ti lahko kršita pogodbene obveznosti. Ko upnik v točki 29 predloga za izdajo začasne odredbe govori o nastopu dogodkov, ki pomenijo kršitve po obeh kreditnih pogodbah - to je obstoju insolventnosti dolžnika in vložitvi predloga za začetek postopka izredne uprave, torej s tem logično navaja kršitev pogodbenih obveznosti nasprotne pogodbene stranke obeh kreditnih pogodb, to pa je bil le dolžnik kot kreditojemalec. S tem, ko se je upnik skliceval na okoliščine, ki pomenijo kršitev pogodbe, je torej implicitno zatrjeval tudi, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti vložil sam dolžnik.