TFL Vsebine / TFLGlasnik

»Ko smo se v družbi Tax-Fin-Lex pred 17 leti odločili za podelitev priznanj najuglednejšim davčnim, finančnim in pravnim strokovnjakom, izbira kriterija ni bila naključna. Ugled pomeni tudi poslanstvo in odgovornost – ne le za tisto, kar delamo danes, ampak predvsem za tisto, kar delamo za prihodnost.« Tako je včeraj Zlata Tavčar, direktorica družbe, ob tradicionalni podelitvi priznanj najuglednejšim uvodoma pojasnila, za kako pomembna priznanja in tudi družbeno pomembne prejemnike gre. »Gre namreč za nekaj, kar lahko pridobimo z leti in dejanji, ugled gradimo dolgo časa. Zato ni naključje, da se prejemniki nagrad ponavljajo.«

Uporabniki portala Tax-Fin-Lex so za najuglednejšega davčnega strokovnjaka izbrali nekdanjega generalnega direktorja Fursa Ivana Simiča. Za najuglednejšega finančnega strokovnjaka so izbrali direktorja Inštituta za revizijo Marjana Odarja, za najuglednejšo pravno strokovnjakinjo pa odvetnico Saro Ahlin Doljak. Trojica je naziv osvojila že lani. Ivan Simič je priznanje prejel že petnajstič, Marjan Odar devetič in Sara Ahlin Doljak drugič.

Ivan Simič je ob sprejemu priznanja med drugim dejal, da pogreša, da bi se več davčnih svetovalcev strokovno javno izpostavilo, nastavilo tudi hrbet, tako kot se je on. »Vse je narejeno nekako tako, da se vsi bojijo, da bodo imeli preveč težav, ampak to moraš vzeti v zakup. Jaz sem vzel.«

»Hvaležen sem, da sem izbran, sem pa prepričan, da je še veliko strokovnjakov, poštenih ljudi, ki delajo,« je poudaril Marjan Odar. A žal menim, da je stroka zadnje čase v ozadju, da prevladujejo druge zadeve.«

Sara Ahlin Doljak je zaradi multiple skleroze komunicirala s pomočjo posebne naprave, odgovor na vprašanje, kaj ji pomeni to priznanje, je prej napisala doma. »V letih življenja z boleznijo se je okrepilo zaupanje do dela, ki ga opravljam, in življenja nasploh. Upam si slediti notranjim željam, ki prihajajo iz srca.

Prišel je smisel bivanja, ki me osrečuje na dolgi rok in ne prihaja iz mojega uma ter ni konstrukt mojih prepričanj, temveč prihaja iz globin v vsakem trenutku posebej. Spoznala sem, da v vsej naglici bivanja nisem razumela smisla, saj sem ga gradila na napačnih materialnih temeljih – na zunanjem, na vsem, kar se je videlo.

Zaradi bolezni nisem izgubila strank in nisem prenehala poučevanja na fakulteti ter vodenja mediacij na sodišču v Ljubljani. Zavedam pa se, da je včasih težko gledati odvetnico in mediatorko na vozičku in brez glasu. Značilnost mojega delovanja v odvetništvu in poučevanju je univerzalna dostopnost ter da več poslušam in manj govorim. Pri evropski pravni fakulteti sem nosilka osmih pravnih predmetov in vse predavam z govornim komunikatorjem. Kolegi na fakulteti in sodiščih so tak način podajanja snovi in govora dobro sprejeli.«

Osrednja tema pogovora z nagrajenci je bila, kako so davčna, finančna in pravna področja pripravljena na trajnostni razvoj Slovenije. Vodila ga je direktorica družbe Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar.

Koliko je Slovenija pripravljena iti v korak s sodobnimi trendi zagotavljanja trajnostnega razvoja? Evropska direktiva je pred kratkim prinesla neke smernice, kaj vse bo potrebno, da bodo podjetja izpolnjevala cilje?

Prvi je odgovarjal dr. Odar: »Probleme naše modre Zemlje vsi poznamo, se jih pa morda sploh ne zavedamo. Deklarativna skrb ni dovolj, Evropa je zavzela vodilno pozicijo – želi biti vodilna v svetu, ki bo peljala to zgodbo. Tistemu, ki se je spomnil tega sistema, kapo dol. Kako se tega lotiti?

Temeljno sporočilo je, da dokler ne bomo nehali financirati umazane tehnologije, ne bo nič. Eno je direktiva CSRD o poročanju podjetij o trajnosti – v petih do desetih letih bo to glavno poročanje družb. Če ne bodo znotraj nekih okvirov, bo financiranje ustavljeno. Ne govorimo samo o okolju, saj imamo še drugo direktivo, ESG, in še celo vrsto drugih dejavnosti.

Po moji oceni se bo zadeva razplamtela, a pri nas še vedno ne računajo na to, čeprav je zgodba zelo preprosta. So pa banke kar pripravljene – združenje bank je pripravilo vprašalnik s 120 vprašanji. Govoril sem z direktorjem neke družbe in mi je dejal, da se je prijavil na neki razpis. 'In so mi poslali razpisno dokumentacijo in tudi ta vprašalnik. Dva dni sem ga izpolnjeval, a če ga ne bi izpolnil, bi že izpadel iz razpisa.'

»Sara Ahlin Doljak: Trideset let po sprejetju ustave je slovenska ustavna demokracija šele na začetku, zato mora ustava zaživeti v vsakdanjem življenju slovenske družbe in države.«

Za zdaj so za izpolnjevanje predvidene družbe z več kot 250 zaposlenimi, a večina teh družb ima podizvajalce, dobavitelje in drugo. Torej bodo od svojih partnerjev zahtevale spoštovanje teh pravil. Na sploh bo to na področju financ ena vodilnih tem in me kar skrbi, da kar nekaj družb pri nas o tem še ne razmišlja.«

Ivan Simič vidi v omenjenih napovedih dobro novico v tem, da direktive ne bodo prizadele majhnih podjetij in s.p-jev, a je Odar pripomnil, da gre v prvi fazi za številko 250, vendar bo to sčasoma prešlo tudi na manjša podjetja.

»Vlada ima že zdaj na voljo celo kopico podatkov, o katerih naj bi poročali,« pravi Simič. »Drugo je, da bodo podjetja morala imeti nekoga, ki bo to počel, od podjetij pa sem slišal, da banke že zahtevajo podobne podatke. Menim, da obstajajo tudi drugi načini, da ustavijo največje onesnaževalce. Ne bom rekel, da gre to v smeri policijske države, a glejte: če ne izpolniš vprašalnikov, ne boš dobil posojila, če ne boš dobil posojila, ne boš delal in ne boš imel za plače, ljudje bodo lačni.«

Kakšno mnenje ima o tem Sara Ahlin Doljak, je zanimalo Zlato Tavčar. »Na katerih pravnih področjih bi bilo treba pripraviti izboljšave in kaj se vam zdi najbolj kritično?«

»O trajnosti in trajnostnem razvoju je dandanes veliko govora, a je ta trenutek premalo storjenega na področju pravnega urejanja na ravni nacionalne zakonodaje. Odločitve, ki jih sprejemamo v vsakodnevnem življenju, nedvomno lahko prispevajo pri prehodu v pravičnejši in odgovornejši svet. Z njimi namreč zmanjšamo in omejimo negativne vplive na podnebne spremembe.

Gospodarski razvoj države ni samo ekonomski, temveč tudi socialni in okoljski. Pomembno je govoriti o nujnosti urejanja v praksi in o normativnem urejanju ohranjanja zdravega okolja in naravnih virov za prihodnje generacije. Sama se ukvarjam s pravom socialne varnosti in zdravstvenim pravom, zato bodo moji odgovori bolj na tem področju. Izboljšave so potrebne na področju prehranske varnosti, odgovornega potrošništva in proizvodnje.

V enem letu je treba sprejeti zakon o infrastrukturi na alternativna goriva, o spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Glede na referendumski izid naj omenim še učinkovito izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi s prestavitvijo za eno leto. V treh letih bi lahko dosegli celovito zdravstveno reformo, ki bi vplivala na socialno varnost in zdravstveno oskrbo.«

V drugem delu pogovora je Zlata Tavčar odprla vprašanje o trenutnem stanju v Sloveniji. Dr. Odarja je posebej vprašala, kako ocenjuje znanje na področju financ v Sloveniji.

»Prvo poročanje se bo začelo za poslovno leto, ki se začne januarja 2024, a nekatere naše organizacije že poročajo o trajnostnem razvoju – pojdite na portal NLB in poglejte njihovo poročilo za leto 2021, kjer ima poročilo o trajnostnem razvoju 76 strani. Prav tako vem, da imajo v nekaterih finančnih institucijah cele ekipe, deset in več ljudi, ki se ukvarjajo s tem, pa Gospodarska zbornica, Novartis ima v Ljubljani center s stotimi ljudmi ... Nekateri so to spoznali. Prej ali slej se bomo morali vsi srečati s tem problemom.«

Zlata Tavčar je Ivana Simiča vprašala o trenutnem stanju na področju davčne politike v Sloveniji. Kako smo pripravljeni na te spremembe.

»To vprašanje je bolj za ministra za finance ali za predsednika vlade, a mislim, da se trenutno bolj ukvarjata z dohodnino. A glede na to, kar poslušam, bi dolgoročno pričakoval spodbudnejšo davčno zakonodajo za takšno ravnanje. Mislim si, da bo tisti, ki bo imel več zelenja okrog hiše, plačal nižji davek na premoženje. Govorimo o tem, kaj je treba narediti, zaradi krize pa se ponovno zaganjajo termoelektrarne. Na področju davkov z gotovostjo pričakujem, da bodo obstajale določene olajšave, čeprav slišimo, da Slovenija ni podpornica olajšav. Davčni svetovalci in strokovnjaki se bomo temu prilagodili in s tem seznanjali zavezance.«

Dr. Ahlin-Doljakovo je Zlata Tavčar pri tej temi posebej vprašala o varstvu človekovih pravic. Kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji danes in na katerih področjih bo treba še kaj narediti?

»Pravno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v ustavi in zakonih je zagotovljeno na najvišji ravni. Vendar pa vsebinsko dovršeni pravni akti sami po sebi še ne dajejo zagotovila, da so človekove pravice in temeljne svoboščine v resnici tudi spoštovane. Kljub določenim postopkovnim pravilom in določenim rokom v postopku, še vedno prihaja do znatnih sodnih zaostankov, ki pomenijo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Kljub jasni odločbi evropskega sodišča o človekovih pravicah Slovenija še vedno ni uredila položaja izbrisanih. Številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji so aktualne kljub ustrezni pravni ureditvi, vendar je to bolj posledica pomanjkanja družbene in politične volje kot pa neučinkovita ali pomanjkljiva pravna ureditev.

Trideset let po sprejetju ustave je slovenska ustavna demokracija šele na začetku, zato mora ustava zaživeti v vsakdanjem življenju slovenske družbe in države. Na primer: delovnopravno zakonodajo bi bilo treba prenoviti na način, da ni nikakršne možnosti, da delodajalec več let ne plačuje prispevkov delavcem.

»Ugled pomeni tudi poslanstvo in odgovornost – ne le za tisto, kar delamo danes, ampak predvsem za tisto, kar delamo za prihodnost.«

Pred tremi dnevi je bil mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Trenutno stanje v državi ni v korist invalidov. Skrb vzbujajoče je, da se gibalno ovirana oseba skoraj 12 let po sprejetju zakona o izenačevanju možnosti invalidov še vedno znajde pred nepremostljivo oviro, stopnico pred vhodom v javno šolo, center za socialno delo, zdravstveni dom ali lekarno. Iz lastne izkušnje lahko povem, da imam v redke stavbe, kjer poslujejo slovenska sodišča, zagotovljen dostop. Vsekakor pa moram izpostaviti, da je treba čim prej ustrezno pravno urediti področje evtanazije in dostojnega umiranja.«

Proti koncu pogovora je Zlata Tavčar Marjana Odarja ponovno vprašala, kako ocenjuje znanje na finančnem področju in kakšno je stanje znanja računovodskih servisov. Ali kaj napredujemo in kakšne rešitve vidite?

»Ne vem, ali je kaj bolje kot pred leti. Sem tudi predavatelj na ekonomski fakulteti in se s študenti pogovarjamo o nekaterih zadevah. Težko bi dal roko v ogenj, da so danes bolj zainteresirani, da imajo več znanja, kot ga je bilo pred časom. Neka splošna klima ni temu naklonjena, nekateri ne spoznavajo logike in, kot jim rečem, 'think about'.

To so nove generacije, imajo drugačen pristop. Vendar ni tistega, da se nekdo sam usede in nekaj preštudira. 'Imam problem.' Včasih smo v knjižnicah iskali knjige, pogledali levo in desno. Danes je tu google, ki vse ve, ampak vse to je treba predelati, razmišljati, se opredeliti do tega, ne pa 'oni je rekel tako in konec'. Iniciative in razmišljanja s svojo glavo, iskanja rešitve, tega ni ali je premalo. Ne pa samo 'tam tako piše'. Zakaj si potem ti tukaj, če si strokovnjak?«

Ivan Simič je na podobno vprašanje ponovil, da pogreša zagnanost in hrabrost pri davčnih svetovalcih. »Najlažji odgovor je 'tako je rekel Furs' in se potem ne ukvarjaš z ničimer. Drugi pristop pa je 'jaz bom tako odločil, naj potem višja stopnja odloči'. Na višji stopnji spet rečejo 'jaz bom zavrnil, da vidim, kaj bo reklo upravno sodišče'. In potem vsi skupaj polagamo upe v vrhovno sodišče.«

»Ivan Simič: Predstavljam si, da bo tisti, ki bo imel več zelenja okrog hiše, plačal nižji davek na premoženje.«

Sara Ahlin Doljan se je lotila ocene tega, kakšna je učinkovitost prava predvsem v gospodarskih sporih, in ocene mediacijskih postopkov.

»Materialnopravna razmerja, ki se obravnavajo v gospodarskih sporih, so specifična, zahtevna in kompleksna. Te spore lahko zato učinkovito rešujejo le visoko usposobljeni sodniki s specializiranimi znanji. Ne le s pravnega, ampak tudi z drugih področij – ekonomskega, finančnega, bančnega, davčnega in računovodskega.

Postopki na gospodarskih oddelkih okrožnih sodišč ne potekajo dovolj hitro; še vedno imamo sodne zaostanke, ki so posledica tudi nedelovanja sodišč v času epidemije covida.

Štirinajst let po uveljavitvi zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah se je pokazal pozitiven učinek mediacije predvsem v tem, da strankam, ki jim s pogajanji ni uspelo najti rešitve spora, ponuja novo možnost, da pridejo do rešitve s pomočjo zaupanja vredne neodvisne tretje osebe. Zavzemam se, da bi se mediacija v gospodarskih sporih uveljavila kot primarna oblika načina reševanja sporov oziroma konfliktov, kot je primer v mnogih pravnih sistemih.«

Sogovorniki so na koncu imeli priložnost še za sklepno misel.

Marjan Odar: »Nekako si želim, da bi naša družba, tudi če se kregamo, spoznala pravo pot in da bi tudi politika dala več poudarka strokovnosti, vse drugo pa bomo že uredili.«

Ivan Simič: »Predvsem naj se ljudje med seboj spoštujejo, brez zaničevanja, ki ga doživljamo vsakodnevno.«

Sara Ahlin Doljak: »Še vedno si želim dobro delati in opozarjati na smisel bivanja. Tudi moje želje so usmerjene v novo leto, a s hvaležnostjo za danes.«

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!