TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Druga poved prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 36/19) je v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do drugačne zakonske ureditve lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave.

Izpodbijana ureditev, s tem ko omogoča izdajo sklepa o izvršbi zoper poroka, ne da bi obenem iz nje, drugih določb Zakona o davčnem postopku ali Zakona o splošnem upravnem postopku izhajalo, da ima porok pravico do izjave bodisi pred izdajo sklepa o izvršbi bodisi po njej, pod pogojem, da o tako podani izjavi odloči že organ prve stopnje, posega v pravico iz 22. člena Ustave.   Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je predlagatelj z izpodbijano ureditvijo želel preprečiti prakso izogibanja plačevanja izvršljivih davčnih obveznosti, ne izhaja pa, da je zakonodajalec za dosego tega cilja nameraval poseči v pravico do izjave iz 22. člena Ustave, ki jo mora imeti novi dolžnik (porok) v zvezi s prehodom obveznosti nanj. To izrecno potrjujejo navedbe Vlade v njenem mnenju o zahtevi za oceno ustavnosti, da naj v zakonodajnem postopku ne bi bilo nobenega dvoma, da je treba v primerih ugotavljanja pogojev za poroštvo odločitev o tem sprejeti z upravno odločbo, in da zato ni bilo potrebe, da bi se takšen način ugotavljanja (odgovornosti) posebej za te primere izrazil v zakonskem besedilu. Ker zakonodajalec niti ni imel namena poseči v navedeno človekovo pravico niti je v postopku s to zahtevo ni tako utemeljil, je izključeno, da bi zakonodajna rešitev, ki jo je sprejel in ki, čeprav ne namenoma, v človekovo pravico posega, sploh lahko imela kakšen ustavno dopusten cilj. V obravnavani zadevi tako ni izpolnjen že prvi pogoj za ustavno dopustno omejevanje človekovih pravic.