TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

obdolženega A. A.

iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je drugemu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje ali telo, s tem,

da je dne 18. 12. 2023 okoli 18.10 ure pred stanovanjsko stavbo ... v X., pritekel do osebnega vozila, v katerem se je tedaj nahajal B. B., bil je močno razburjen, udaril je po steklu voznikovih vrat in na vprašanje B. B. ali mu bo sedaj še s pištolo grozil, zavpil "ne bom grozil, streljal bom", nato pa stekel nazaj proti stanovanjski stavbi na naslovu ... v X., po tem pa se je B. B. z vozilom premaknil v smeri proti X., saj se je zaradi ravnanja A. A. ustrašil in se zbal za svoje življenje,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.

Kaznivo dejanje grožnje je mogoče izvršiti samo z direktnim, obarvanim naklepom, saj mora storilec dejanje izvršiti z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja oškodovanca. Ustrahovanje in vznemirjenje mora biti kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja grožnje zajet že v opisu dejanja v obtožnem aktu oziroma izreku sodbe ter ga je treba ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin vsakega konkretnega primera, njegova ugotovitev pa ne sme izhajati preprosto iz domnev in sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval s svojim dejanjem.