TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede odločitve v točki I izreka spremeni tako, da se tožba v ugotovitvenem delu zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdijo odločitve v točkah II, III, IV in V izreka izpodbijanega sklepa.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženec je v svoji trditveni podlagi sam zatrjeval, da sta si lastnik nepremičnine (torej M. B.) in toženec, ki je bil lastnikov hipotekarni upnik in njegov pooblaščenec, prizadevala več let, da bi se pravno razmerje, ustanovljeno s pogodbo 30. 9. 2004, uredilo tudi po 30. 9. 2019. Zatrjeval je še, da ima tožnik že vrsto let težave z dostopom do same predmetne nepremičnine in bazne postaje, zato pa ni razlogov na strani toženca, ki skrbi zgolj zato, da so ustrezni zavarovani njegovi interesi in pravice, ki jih ima ustrezno pravno zavarovane na predmetni nepremičnini.

Tako pritožba neutemeljeno očita odločanje sodišča preko trditvene podlage, s čimer smiselno zatrjuje storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP. Da je M. B. ključavnico na vratih zunanje ograje zamenjal tudi v korist toženca, je toženec zatrjeval sam.

Dokazno podprta z izpovedbo priče O. in toženca je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnikovemu delavcu (O.) po telefonu, ko ga je ta prosil, naj jim odklene sporno ključavnico in dopusti vstop do bazne postaje, grozil, da na lokacijo nimajo pravice dostopati, da tja ne smejo niti pogledati, da bo poklical policijo in varnostno službo, da jih bo ob prihodu nasilno odstranila. Ob upoštevanju še neprerekane tožnikove trditve, da je s tako verbalno grožnjo toženec odvrnil tožnika od dostopanja do bazne postaje zaradi njenega vzdrževanja in obratovanja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec storil tudi verbalno motenje tožnikove posesti predmetne nepremičnine.