TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Neoverjena fotokopija javne listine sama na sebi še ni javna listina.
Če pa kljub temu rabi (neoverjena fotokopija javne listine) za dokaz
kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja, pridobi po 7.
odst. 113. čl. KZJ lastnosti listine. Zato je z njeno ponareditvijo,
odvisno od okoliščin, lahko izpolnjen tudi dejanski stan kaznivega
dejanja po 1. odst. 186. čl. KZS.

Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani, je spoznalo
obdolženca za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. in
3. odst. 186. čl. KZS. Zoper to sodbo se je pritožila zagovornica,
med drugim tudi zaradi kršitve kazenskega zakona, Višje sodišče v
Ljubljani pa je ugodilo pritožbi ter spremenilo sodbo sodišča prve
stopnje tako, da je po 1. tč. 350. čl. ZKP izreklo oprostilno sodbo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil javni tožilec SRS zahtevo
za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazensekga zakona ter predlagal
izrek sodbe, s katero naj Vrhovno sodišče ugotovi, da je Višje
sodišče v Ljubjani prekršilo določbe 3. v zv. s 1. odst. 186. čl. KZS
in 7. odst. 113. čl. KZJ.
Vrhovno sodišče SRS je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo. Pri
tem je sicer pritrdilo stališču sodišča druge stopnje, da neoverjena
fotokopija javne listine sama na sebi še ni javna listina, vendar je
po drugi strani menilo, da fotokopija javne listine le ni nujno
navaden neoverjen 'prepis' te listine. Kot fotokopija namreč utegne
imeti, odvisno od konkretnih okoliščin ter razpoložljivih drugih
dokazil, vendarle določeno vlogo pri dokazovanju pravno relevantnih
dejstev. Niso več tako redke uradne in odgovorne osebe ter drugi
subjekti v raznih postopkih, ki se za dokazovanje določenih dejstev
zadovoljijo že s fotokopijami (javnih) listin. V takih primerih
praviloma štejejo, da je fotokopija javne listine pristna, čeprav
sama fotokopija zato še ne postane javna listina, pač pa le ena od
listin po 7. odst. 113. čl. KZJ.
V obravnavani kazenski zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da
je obdolženec ponaredil fotokopijo vozniškega dovoljenja zato, ker je
vodja administrativno-tehničnega oddelka v njegovi delovni
organizaciji hotela imeti fotokopijo za spremembo njenega delovnega
mesta. S tem resda ni ponaredil javne listine - fotokopija ni javna
listina, vodja administrativno-tehničnega oddelka pa je nakazala, da
se zadovolji že s fotokopijo - vendar je s položitvijo listov s
svojimi osebnimi podatki v tuje vozniško dovoljenje ob fotokopiranju
dosegel ponareditev fotokopije vozniškega dovoljenja, torej
ponareditev listine po 1. odst. 186. čl. KZS, ne pa ponreditve
listine po 3. odst. 186. čl. KZS.
Zato je Vrhovno sodišče zahtevi javnega tožilca SRS za varstvo
zakonitosti tako ugodilo, da je ugotovilo le kršitev določb 1. odst.
186. čl. KZS (ne gre za javno listinođ) in 7. odst. 113. čl. KZJ, ne
pa kršitve določbe 3. odst. 186. čl. KZS.