TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Vrhovno sodišče RS je s sodbo v zadevi I Ips 12175/2013 z dne 18. februarja 2016 oprostilo enega od sostorilcev za kaznivo dejanje pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Obsojeni ni bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, temveč ker do kaznivega dejanja pranja denarja v njegovem primeru sploh ni prišlo (obsojen je bil namreč za izvršitev predhodnega kaznivega dejanja velike tatvine). Denar, ki naj bi ga v tem primeru več sostorilcev poskušalo oprati, je bil pridobljen s predhodnim kaznivim dejanjem velike tatvine, ki je bila izvršena z vdorom v računalnik oškodovanega podjetja. Upam, da bo judikat pomenil preobrat v dosedanji sodni praksi.

Money laundry as a »political offence«