TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 51/2003 z dne 15. 1. 2004 se ne sprejme.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve Ustavnega sodišča ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če (domnevna) kršitev ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. Po načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 25. 6. 2002 pravno stališče o teku zamudnih obresti glede odškodnine za nepremoženjsko škodo šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje ne pride več v poštev za čas po 1. 1. 2002. Pravna problematika, na katero opozarja pritožnik, objektivno izgublja na pomenu, saj pravno stališče, ki mu pritožnik nasprotuje, pride v poštev le še za odločitev o zamudnih obrestih od obravnavanih terjatev za čas pred 1. 1. 2002. Zato je že iz tega razloga mogoče oceniti, da ne gre za tako pomembno pravno vprašanje, da bi se o njem moralo izrekati Ustavno sodišče. Zadeva tudi subjektivno za pritožnika ne more imeti takšnega pomena. Treba je upoštevati, da gre pri obrestih le za stransko terjatev, znesek spornih obresti pa ne dosega posebej visoke vrednosti.