TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka na prvi stopnji v znesku 8.458 SIT in stroške za revizijo v znesku 106.200 SIT, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Po teoriji o adekvatni vzročnosti je mogoče kot pravno upoštevan vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati. Kot normalne se štejejo vse direktne posledice. V tožničinem primeru naj bi delna neograjenost dvorišča vrtca imela za posledico tožničino hitro reakcijo (tek za žogo, da ne bi stekel za njo kateri od varovancev) in zaradi te hitre reakcije je tožnici spodrsnilo, posledica tega pa je bil tožničin padec in poškodba zapestja. Očitno je, da slednje ni direktna posledica igre otrok na nepopolno ograjenem dvorišču. Po življenjskih izkušnjah hitra reakcija, ko je tožnica stekla za žogo (obuta v primerno obutev), ne pripelje do zdrsa in padca, še manj pa je taka posledica običajna, če je izhodišče za ugotavljanje vzročne zveze delna odsotnost ograje okrog igrišča. Pritrditi je reviziji, da bi bila lahko ograja odločilna za varnost mladoletnih otrok, ni pa namenjena varstvu vzgojiteljev. V danih okoliščinah sta bila tožničin padec in poškodba nekaj izrednega, tedaj taka posledica v razmerju okoliščine, ki je ugotovljena kot nedopustno ravnanje, ni adekvatna in zato tudi ne pravno odločilna.