TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega D.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 80.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče se je dolžno opredeliti do tistih dejanskih in pravnih naziranj, ki so v pritožbi dovolj argumentirana in niso očitno neutemeljena, so pa za odločitev v zadevi relevantna. Ni pa sodišče druge stopnje dolžno presojati vsakega, za presojo zadeve nepomembnega, dejanskega ali pravnega argumenta pritožnika.

Določbe 1. odstavka 355. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče v celoti navesti vsebino ustnih oziroma drugih na glavni obravnavi izvedenih dokazov, ampak jih mora navesti in presoditi v tistem obsegu, kolikor se nanašajo na dejstva, ki so pravno relevantna.

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi izpodbijanja odločbe o kazenski sankciji.