TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se X dovoli udeležba in s tem prizna status udeleženca v postopku. O a

 

Premoženje oziroma vrednost premoženja v tem postopku se vrača po določilih ZIKS, po katerem se v primeru razveljavitve kazni zaplembe premoženja zaplenjeno premoženje oziroma njegova vrednost vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem (1. in 3. odst. 145. čl. ZNP). Predlagatelj je obsojenkin zakoniti dedič, X pa njena oporočna dedinja. X kot oporočna dedinja ima zato nedvomno pravni interes v postopku oziroma njen pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (1. odst. 199. čl. ZPP). Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so pravdne stranke (v formalnem pogledu torej tožnik - oseba, ki vloži tožbo - in toženec - oseba, zoper katero tožnik vloži tožbo), lahko celo proti njihovi volji. Zato ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odst. 19. čl. ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo(do) ali utegne(jo) biti prizadet(e) s sodno odločbo - nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in osebe, proti kateremu je predlog vložen - nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi t.i. materialni udeleženci. Zaradi tako široke opredelitve udeleženca v nepravdnem postopku pa institut intervencije v tem postopku niti ni potreben. Prijavo intervencije X je zato treba pravno pravilno opredeliti kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku (20. čl. ZNP).