na dokumentu
Portal TFL
U-I-39/99 - Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) (ZDDV), 3. odst. 72. čl. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vredn
OPOMBA US RS
K obravnavani zadevi sta bila s sklepom Ustavnega sodišča z dne 4. 3. 1999 pridruženi zadevi št. U-I-40/99 in št. U-I-44/99 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-39/99
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
INTERNA OZNAKA
US19907
GESLA
Pravni interes kot procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobude. Javni interes, sistemska sprememba obstoječe ureditve obdavčevanja. Davki, prometni davek, davek na dodano vrednost. Način plačila, plačana realizacija, fakturirana realizacija. Rok plačila. Retroaktivnost, prava, neprava. Načela pravne države, zaupanja v pravo. Načelo legalitete pri delu upravnih organov. Načelo usklajenosti pravnih aktov, hierarhija pravnih aktov. Javna obravnava.
NAPADENI AKT
Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) (ZDDV), 3. odst. 72. čl. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99 in 110/99), 2. odst. 34. čl.
OBJAVA
Uradni list RS, št. 19/2000
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
zakon
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
zavrženje zahteve, neupravičeni predlagatelj, sklep (2. odstavek 23. člena zakona o ustavnem sodišču)
IZREK
Tretji odstavek 72. člena Zakona o davku na dodano vrednost ni v neskladju z Ustavo. Drugi odstavek 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost se razveljavi. Pobudi Društva davčnih svetovalcev Slovenije in družbe Simič & Bohorič se zavržeta v delu, v katerem se nanašata na tretji odstavek 72. člena Zakona o davku na dodano vrednost.
EVIDENČNI STAVEK
Izpodbijana določba ne učinkuje za nazaj, saj je bil rok za plačilo obračunanega davka spremenjen za vnaprej. Ker pa sprememba ne vpliva na višino že nastale, a še ne zapadle obveznosti, tudi ne gre za nepravo retroaktivnost. Izpodbijana določba tudi ni v neskladju z načelom zaupanja v pravo, saj je bila sprememba roka plačila obstoječe davčne obveznosti nujna, zaradi česar ji je treba dati prednost pred ohranjanjem zatečenega stanja.
Izpodbijano podzakonsko določbo, ki je zožila zakonsko določeno mejo in s tem vsebinsko posegla v zakonsko ureditev je Ustavno sodišče, zaradi neskladja z drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave, razveljavilo.
Ustavno sodišče je pobudi za začetek postopka tistih vlagateljev, ki sta navedla, da pravnega interesa nimata, zavrglo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.