na dokumentu
Portal TFL
VSM sodba III Cp 1588/2006 - priznanje očetovstva
SODIŠČE
Višje sodišče v Mariboru
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
22.8.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSM sodba III Cp 1588/2006
INTERNA OZNAKA (*)
VSM20337
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
priznanje očetovstva
PODROČJE VSRS
DRUŽINSKO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega
postopka.
Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega
postopka.
JEDRO
Izjava o priznanju očetovstva sicer ni pogodba, je pa enostranski
zavezujoč pravni posel (enostranska izjava volje) na področju
družinskega prava, katerega posledice so tudi premoženjskopravna
upravičenja in kot taka je tudi podvržena presoji ničnosti pravnega
posla ob analogni uporabi 86. člena Obligacijskega
zakonika - OZ.
V presoji spornega priznanja očetovstva v povezavi s pravicami
(upravičeni) naravnega očeta, pa je potrebno upoštevati najboljše
koristi otroka. Te pa so v danem primeru zagotovo bile že v času
priznanja očetovstva v polni meri v prid priznanju očetovstva po
drugotožencu. Sedaj obstoječe in bodoče koristi otroka pa tudi
narekujejo ohranitev danega priznanja očetovstva, ker otrok živi in
dobro funkcionira v družini z drugotožencem, katerega tudi šteje in
ima za očeta. Tako pa se tudi v tehtanju kolizije ustavnih človekovih
pravic, pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave RS) in pravice
otrok (56. člen Ustave RS), upoštevaje omejevanje človekovih pravic
po tretjem odstavku 15. člena Ustave Republike Slovenije, ravno
zaradi varovanja največje možne koristi otroka, pokaže kot pravilna
izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča.
zavezujoč pravni posel (enostranska izjava volje) na področju
družinskega prava, katerega posledice so tudi premoženjskopravna
upravičenja in kot taka je tudi podvržena presoji ničnosti pravnega
posla ob analogni uporabi 86. člena Obligacijskega
zakonika - OZ.
V presoji spornega priznanja očetovstva v povezavi s pravicami
(upravičeni) naravnega očeta, pa je potrebno upoštevati najboljše
koristi otroka. Te pa so v danem primeru zagotovo bile že v času
priznanja očetovstva v polni meri v prid priznanju očetovstva po
drugotožencu. Sedaj obstoječe in bodoče koristi otroka pa tudi
narekujejo ohranitev danega priznanja očetovstva, ker otrok živi in
dobro funkcionira v družini z drugotožencem, katerega tudi šteje in
ima za očeta. Tako pa se tudi v tehtanju kolizije ustavnih človekovih
pravic, pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave RS) in pravice
otrok (56. člen Ustave RS), upoštevaje omejevanje človekovih pravic
po tretjem odstavku 15. člena Ustave Republike Slovenije, ravno
zaradi varovanja največje možne koristi otroka, pokaže kot pravilna
izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.